Ropar in hlapec

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ropar in hlapec
Fran Nedeljko
Izdano: 1889
Viri: http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dfran+nedeljko%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-116XM6BP
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Bil je poglavar roparjev, kateri je hotel neki bogati grad oropati. D to bolj gotovo izvede, preoblekel se je v žensko obleko in se napotil v grad. V gradu so ga z veseljem vsprejeli, ker se je nalagal, da je sorodnica nekega bogatega grofa. Nobeden ni opazil,je ropar, razven grajskega hlapca, ki je opazil pod žensko obleko hlače, v tem ko se je ropar pripognil.Roparja so dali v zgornje nadstropje spat. Hlapec je bil pameten, pa se je vlegel pod roparjevo postelj.Ko se je ropar razpravil, dal je na mizo mnogo denarjev in veliko knjigo, v kateri je bilo zapisano, koliko ljudi v gradu še budi. Pod oknom so stali roparjevi tovariši in so čakali, da jim poglavar zapové oropati grad. Ropar je šel gledat v knjigo, pa je rekel tovarišem,da še pol grada budi', naj še malo počakajo.Ko je šel gledat vdrugič, rekel je, da še trije ljudje budé. Ko je pa šel tretjikrat pogledat v knjigo, rekel je, da budi' še samo j eden, katerega se jim pač ni treba bati, ker jednega bodo že zmagali in ubili. Ali on ni znal, da je to ravno hlapec, ki je bil pod posteljo skrit. Ko je hlapec uvidel, da mora na vsak način umreti, priplazil se je počasi do okna, zgrabil tam roparja za noge in ga skozi okno vrgel takó, da se je ves raztolkel in na torišči umrl. Potem je pa celi grad hitro prebudil. Ko so to videli roparji, ki so čakali pod oknom poglavarjevega povelja, prestrašili so se močno ter zbežali. Tako je pogumen hlapec rešil grad propasti. Zato je pa dobil od grofa dosti denarja in povrh še tiste roparjeve in grofovo hčer za ženo, s katero je dolgo in srečno živel na rešenem gradu. J. P.