Pojdi na vsebino

Romanca (Marija Kmet)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Romanca
Marija Kmet
Izdano: Slovenska žena 1912
Viri: dlib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Roža je rdeča v solncu žarela
pa je dišav opojnih gorela.
Dišave morile so,
palile cvetje,
dišave gojile so,
užigale vnetje ...
Metulji vsi modri nad njo se gugali,
pri roži rdeči poredni vas’vali:
„Vzemite dišave mi,
tak so vse žgoče!
Vzemite le delček si,
tak mi je vroče ..."
„Ej — cvetje ugaja nam, cvetje dišeče,
dišav pa ne vzemamo, one so moreče."
In roža je čakala,
za metulji je plakala ...

Roža rdeča je v solncu žarela,
pa je dišav opojnih gorela.
Svileni žarki
nad njo so vstajali,
zlati vsi žarki
so vso jo obdajali.
„Iz mene dehti,
me žge in mori!
Vzemite dišave mi,
vzemite le delček si!"
„Ej, roža rdeča ti, lepa si, lepa —
pa dišav mi ne maramo, to v ogenj uklepa —"
In roža je čakala
po žarkih je plakala — — —
In roža rdeča v megle je vplela,
roža rdeča — dišav je — zvenela —.