Rožica (Jan Zdeněk Veselý)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Rožica
Ivan Z. Vesely
Izdano: Zora 8/1 (1872), 1
Viri: št. 8 dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v Sloveniji v  javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).

Delo ni nujno v javni domeni tudi v ZDA. Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upošteva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega živečega avtorja.

Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V logu temotnem, kjer gozd zeleni
Ponižno iz črnega maha cvoteče
C i t e r e hčerka — roža, moli,
Povzdiga cvetje živo rudeče.
Pohlepno gleda okolo sebe,
A prazna narava, pusto je vse;
Tu k Veneri reva izdihne.

Bolno krasoto boginja zazre,
Končati če njeno revo.
Pastirja mladega pošlje tje,
Da vtešil samotno bi devo.
Ta rožico vgleda in pribiti
Poljubi očaran jo, vtrga* tiši

Na prsi jo svojo, da vtihne.
Zdihujo k boginji, ko rožica ta.
Dekle marsiktero ljubeče.
Okrutna pa Ciprida nič ne ima
Kar prsi bi vrač'lo trpečo;
No sme se ljubavi lepo veseliti,
Kaj hasni še potelej lepemu biti.
Daj Venera takej — pastirja.