Ribice, Montale

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ribice, Montale
Sončni voz
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kepali smo se v brigadah. Parčki so nas izučili, kako požirati pilule. Striscio, ambo due, žmahtni Toni se je reklo sosedu, ki je divje jecljal, in
Suševi so zdaj imeli vola, zdaj ne,
močno je odmevala situacija na meji in ali je
Tito dihal iz polnih pljuč. Izpil bom možgane De
Gasperiju! Kot raka ga bom izcuzal iz škarpe, je rekel na Okroglici. Oče zna citirati, kaj je rekel o Andreottiju. Slišati je bilo
fa ve in kako so se plazili tanki. Spomnim se dolgih vrst pred latrinami in o Bevku smo slišali pravljice,
da je imel sedemnajst sinov. Liščki so švigali. Istrske pupe v visokih petah na poljih pele. Reke kokoši so se valile s corriero sem in tja,
Napak, tega se spomni tudi Macbeth, lažem,
David Malouf, kako so se ženske razživele tik za mejo, vdrle v svoj klokot v svobodnem
svetu. Tudi sem v Adelajdi srečal enega gospoda, ki ima zdaj nečakinjo na ljubljanski Akademiji, tam se uči slikati, ki je leto in pol

čepel v taborišču San Saba in čakal na kvoto iz Avstralije. Kupil tovarno. Svoji gospe kupil sijajen avto. Njegova gospa je napisala pesmi, ki jih
prepevajo na porokah in pojejo na vseh pogrebih. Tudi šef Camere del Commercio, je hitro zaprl vrata, spustil naprej tistega Sicilijanca, me
strmo pogledal in rekel: Jaz sem napisal deset pesmi naenkrat, enkrat samkrat v življenju, vsako pomlad jih berem in ne mislite, da so
slabe. Tudi Ljubljano pozna. Zanima ga hitra železnica. In da ne razlagam, kako je ma pomemben za jezik. Ma-ma-ma-ma-maka-
lonca. Ma-ma-ma-ma-malaparte. Ma-ma-ma-ma- malouf, to pot oni drugi, v Trstu prejemši nagrado večer prej, Mallarme (schifo) in bližnji sorodnik, izskočen iz
staršev, anche il figlio di un commerciante, veliki Genovežan, z Rebeco ga bova picljala: eno pesmico ona, eno pesmico jaz, eno pesmico ona, eno pesmico jaz.