Riba (Lili Novy)
| ← Prešlo je vse | Pesem: Riba Oboki Lili Novy |
Rudnik → |
| |||||||||
RIBA
O, še v skrivnosti zgodnjih let živeti,
v tem toplem toku, ki se v njem gubiš
in nič ne slutiš, da te preseneti
nekoč prijem, ki mu ne ubežiš;
da tvoje plavanje tako je bežno,
kot lesk, ki v igri val ga valu da,
da morje, to razgibano, brezbrežno,
mehko te nosi, a te ne pozna!
Še enkrat biti v vsem, še v nepoznanju
tega, da ločen od vsega si, sam,
še svetloviden biti v temnem spanju,
še božan v jasnem bdenju od premam,
še ne svoj jaz! Okrutna vi spoznanja,
ki ste zagnala me na skalnat prod
kot ribo, ki zaman se tja zaganja,
kjer ji je tekla pumna, srečna pot!
Morda pa vendar seže še po mene
narasel val in vrže me nazaj
v to večno vrenje, ki preraja, žene,
v ta zmeraj spet oživljeni sijaj.
Ob dobi poznih let se vse pregiba,
potaplja se – valovi pa rasto.
V šumeč in silen tok zaplava riba,
skrivnostna sila se prelije v njo.