Resignacija

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Luč je in Bog je Resignacija
(Objavljene nezbrane pesmi)
Ivan Cankar
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Pogledal sem ji tisti dan v oči
in tam sem bral, da se je vse končalo,
vse do fermenta! Kar mi je ostalo,
je komaj vredno pustih besedi.

O vsi svetniki — saj bolest to ni,
blamaža je brezkončna! Še to malo,
kar je nogó na krovu mi držalo,
ponos — še tega ni! Zakričal bi!

Tak kriči, vraga — kaj boš s tem opravil?
Najboljše je še zmerom: sédi k mizi;
namesto da bi se moralno davil,

napiši testament, nató zagrizi
viržinko in hudič se bo pojavil —
zakaj če daleč ni, je morda blizi.—