Reka vonjav

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Reka vonjav
Skozi množico glasov
Vanja Strle
Hočeš govoriti
Spisano: Mihael Simonič
Izdano: (COBISS)
Viri: Dokument PDF
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Enotna
ostaja v slepi senci vej
ta pot,
ta reka vonjav, ki jo brani
in spušča na dno skrivnosti
tvoje srce.
Tvoj glas, ki ne prihaja iz ust,
in nož, s katerim režeš
prgišče prsti:
trgajoči krik jeklenih globin,
hijena z gobcem orje
sredico kosti;
kakor žaloben zvok smrti,
ki ne more postati ponižna.
Šepet neudomačene ljubezni,
tako oddaljen, tako od nikogar;
preveč izgubljenih sanj
ga je popilo.
Bila je razmnožena rana,
ki je postala atom za tvojo reko,
biserovina za tvoje kaplje,
za peno krvi,
hitečo kakor jezdec
k svojemu grozdu malih smrti.
In ta reka vonjav, ki jo brani
in spušča na dno skrivnosti
tvoje srce,
blodi po morju
in se pogovarja
s prvino lastne zapuščenosti.