Rdeči križ

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Rdeči križ
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: :Vera Kesslerjeva [= Vera Albreht], Rdeči križ, Jugoslavenska žena, Zagreb, 1918, let. 2, [št. 12], str. 495.
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Rdeči križ

»Sestra, zakaj so mi prsa zadeta?
Zakaj so me na to postelj okovali?
Sestra povej, kaj minejo leta,
predno me bodo v Gorico poslali?«
Mrzlo je bilo tvoje čelo;
tvoje suhe roké so na odeji ležale,
le tvoje oči so v daljavi odgovor iskale.
»Sestra, daj mi kapo na glavo,
in moje čevlje mi pripravi,
ob petih pripelje vlak na Piavo.«
»Veš Tone, naj prej se mi pozdravi,
potem pa se peljeva skupaj v Gorico,
da mi pokažeš majko, otca, sestrico.« –
»Daj mi cesarsko kapo na glavo!
Kaj ne čutiš, da se že vlak pomika?
Ob petih bova pa že v Gorici …
Ta kapa, malo mi je prevelika.« …

Do ušes je potisnil kapo vojaško,
steklene oči so v kotih Gorico iskale,
kod da bi jo našle, so sredi sobe obstale.
Ob vznožju je nekdo molil molitev mrtvaško.

Opombe urednice[uredi]

  1. Leta 1917 je Vera Kesler prišla na Jesenice in opravljala delo bolničarke.
  2. Kot sestra Rdečega križa se je Vera Kesler udeležila bojev za severno mejo pri Podroščici na Koroškem (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, Izjavi Eda Pičmana, št. 4 in št. 5).
  3. Nastanek pesmi: po 9. nov. 1917, ko se je začela bitka na Piavi do objave v novembru 1918.