Pojdi na vsebino

Razstava ženskih ročnih del v "Mestnem domu" v Ljubljani

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Razstava ženskih ročnih del v "Mestnem domu" Ljubljana
Izdano: 1903
Viri: Slovan, letnik 1, številka 9; dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Spočetka meseca julija smo imeli v našem središču velezanimivo razstavo ženskih ročnih del, ki je dosegla popoln vsestranski uspeh. Razstavljenih je bilo nad 2000 del zgodovinskih in modernih slogov in tehnik. Tu so bila dela, ki so se rodila pod spretnimi prsti naših babic, dela, ki sodijo v današnje moderne secesijske dneve in končno dela, ki bi jih krstili z narodnim, slovanskim blagom. Zastopani pa so bili s prekrasnimi umotvori tudi Kitajci, Japonci, Turki in Perzijci, ki so se v takih delih pospeli na vrhunec popolnosti. — Središče zanimanja je tvorila mestna višja dekliška šola v Ljubljani, oziroma nje nadzorovalna dama in učiteljica ročnih del, gdč. M. Wessnerjeva, pod katere veščim vodstvom so izdelale gojenke jako lične reči. Aplikacije, belo in umetno vezenje, slovanski, baroški in orijentalski motivi, irske čipke (solnčnik), dve preprogi v smirnskem načinu, blazine, prtiči, poletači, kačji pastir (paravent), dve potezali, burza, nekaj v slovanskih motivih (po načrtih prof. C. Misa), drugo v bogatih ornamentih in v zlati vezenini. Tudi nekaj akvarelov je bilo videti. Slikali so jih mladi čopiči pod nadzorstvom g. prof. Siča. Ljubljana more biti ponosna na tak zavod! Uršulinska šola je razstavila tudi ve jako lepih in okusnih del. Omeniti nam je posebno slikanje z iglo (ženska glava, idila z morja in razni ptički.) Mestna slovenska dekliška osemrazrednica je bila zastopana z dolgo vrstjo zanimivih, fino in okusno izvršenih del z iglo. Precej pri vhodu so zbujala pozornost praktična dela samouke »Slovenke z dežele", gospe P. Resmanove. Med kolovratom in predivom tja do umetne vezenine in domačega finega platna je bilo razgrnjeno pred nami te vrle gospodinje z delom in naporom pretkano življenje. — Med čipkami je imenovati zlasti tiste, ki jih je razstavil g. D. Lapajne iz Idrije, gospa Erhovničeva iz Ribnice in gdč. Ganglov a (venecijanske) iz Metlike. Ta poslednja je imela svojo bogato izložbo, ki pričuje o nje izredni marljivosti in vztrajnosti. Vsa njena dela so izvršena skrbno in okusno. — Lepo in bogato zbirko je imela tudi gdč. Drenikova, priznanja vredna so pa tudi dela preprostega ljudstva iz Prezida na Hrvaškem. — Gospa Gollova je razstavila nad 100 let star robec, fino vezen na hoIandskem steklenem batistu; gospa Franja dr. Tavčarjeva modern zaslon v elegantni aplikaciji; gospa M. Hribarjeva lepe vžganine v lesu; gdč. Šantlova, učiteljica v Ilir. Bistrici, prelep zastor; gdč. Z. Novakova, članica dunajske "Vesne", prizor z lova, slikan z iglo na usnje, in pečni zaslon (prihajajoča jesen); gdč. R. Severjeva takisto članica dunajske "Vesne", zaslon v moderni aplikaciji, predstavljajoč tri dobe človeškega življenja; gdč. Senekovičeva jako lepo štolo: gospa Hofbauerjeva dva mašna plašča; gdč. Kadivčeva, razna jako skrbno izvedena dela v izvirnih kranjskih motivih itd. — Izredno zanimiva je bila zgodovinsko znamenita zbirka Sadnikarjeva (Kamnik), Pfeiferjeva in muzejska, ki je budila v obiskovalcih spoštovanje do naših prababic in ki reprezentuje veliko vrednost ter hrani lep del naše kulturne zgodovine. — Razstavljenih je bilo tudi ve slikarij na papirju, platnu in svili. Med temi slikani solnčniki in dela gdč. M. Povšetove, ki pričajo o nje okusu in vztrajni pridnosti. — A v to razstavo so zašla tudi nekatera dela moških rok. G. Kleč, učitelj v Ljubljani, je razstavil n. pr. lepo preprogo z bujnim cvetličnim okrasjem. Razstava je našla vsestransko priznanje in veliko zanimanje. Prirejena je bila na korist šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Naj bi ji sledilo še ve tako bogatih in lepih razstav!