Razne novice

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Razne novice
delo brez podpisa
Izdano: Planinski vestnik (1895), leto 1, številka 10, 157
Viri: dLib 10
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Jolán Meurer † Nedavno je umrla predsedniku plan. društva „Oesterreichischer Touristen-CIub" soproga, katera je slovela kot izvrstna turistinja. Spremljala je mnogokrat svojega soproga na planinskem potovanju ter se na marsikaterem vrhu divila prekrasnemu razgledu in prirodnim krasotam. Tako n. pr. je bila leta 1876. na Ortlerju (3905 m), na najvišji gori v naši državi. To je bilo za tedanji čas gotovo znamenito, kajti pred njo je sploh le pet žensk dospelo na orjaški vrh. Leta 1879. pa je z velikimi težavami prehodila 3412 m visoko Col du Géant in po petnajsturni nevarni hoji po snegu in ledu srečno izvršila to naporno potovanje. Turistiški krogi jo gotovo ohranijo v častnem spominu.

Ostrnik. Letos je bilo več slovenskih turistov na Ostrniku, gori na Koroškem v Zilski dolini. Visoka je 2035 m ter razgled z vrha jako lep in razsežen. A čudom se je čuditi, da je markacija iz Zilske Bistrice, katero je baje izvršila sekcija „Villach" D. u. Oest. A. V.-a, tako zanemarjena, da se ni turistu mogoče zanašati na njo. Opozarjamo torej prizadeto sekcijo, da jo prihodnjo pomlad popravi in tako oživi pohajanje te jako razgledne gore, zlasti ko je pod vrhom, 1720 m visoko, prav dober hotel domačina Ahaca, kjer večje družbe lahko prebivajo kar po več dni. Opozarjamo na to goro slovenske turiste, ker smo prepričani, da jim ne bo žal malega truda, ki ga bodo imeli s to turo. Najlažja je hoja od postaje Čajna (Nötsch) ob Zilski železnici.

Prelom lednika v Švici. Dne 11. septembra t. l. se je odlomila tretjina ledenika na gori Altelsu v Švici ob petih zjutraj v približnji visokosti 3400 m in kakih 500 m pod vrhom ter padla na planino Spitalmatte 1900 m globoko. Prod in ledene klade so pokrile vso planino na 3 kilometre daleč in 5—10 m na debelo. Krasen gozd limbov in macesnov je kakor obrit, vse koče odnesene, 6 pastirjev in 150 glav živine pa zasutih. Nalomljeni ledenik je v polkrogu 500 m širok in 300 m visok. Zračni pritisk je bil toliko močan, da je prod, led in ljudi ob spodnjem koncu doline vrglo v nasprotno stran navkreber in zopet nazaj. Turista po sreči ni bilo nobenega na planini. Doslej so našli 4 osebe: predsednikovega namestnika Rothen-a von Bad Lenk in Alojzija Grichting-a, ki sta bila prejšnji popoldan prišla na planino, da skleneta račune, ter pastirja Kašperja Jäger-a in mizarja Tschopp-a. Našli so jih na prelazu, imenovanem Gemmi, v grozovitem stanju. Enemu je bila glava odtrgana in prsi raztrgane, drugemu lobanja razdrobljena, udi pa petkrat prelomljeni. Pastirji in živina so bili iz vasi Leukerbad. Gromu enak ropot je bilo slišali 6 ur daleč. Padla množina proda in leda se ceni na 1,250.000 m³, škoda pri živini na 100.000 in škoda na planini na 400.000 frankov. Živino bi bili gnali tisti dan s planine. Enaka nesreča se je zgodila tudi dne 9. septembra l. 1712. Vzrok temu prelomu lednika je bila velika vročina.