Razgovor z mislijo
Jump to navigation
Jump to search
Razgovor z mislijo Anica Černej |
Pot do lepote → |
|
<poem>
Tiho pojdem, kadar bo čas, in ne povem nikomur zakaj. Pojdem brez želje, ki bi hotela nazaj. Tiho pojdem, kadar bo čas.
Vero v lepoto vzamem s sebj, saj mi bila je povsod lučka na mračno pot. Vero v daljno lepoto vzamem s seboj.
Morda najdem kje še mladih ljudi in svetlih iskanj in mladih otrok, ki hočejo pravljic in sanj, morda umrem od lepote daleč nekje.