Razgovor z mislijo
| Razgovor z mislijo Anica Černej |
Pot do lepote → |
| |||||||||
Tiho pojdem, kadar bo čas,
in ne povem nikomur zakaj.
Pojdem brez želje, ki bi hotela nazaj.
Tiho pojdem, kadar bo čas.
Vero v lepoto vzamem s sebj,
saj mi bila je povsod
lučka na mračno pot.
Vero v daljno lepoto vzamem s seboj.
Morda najdem kje še
mladih ljudi in svetlih iskanj
in mladih otrok, ki hočejo pravljic in sanj,
morda umrem od lepote daleč nekje.