Pojdi na vsebino

Ravensbrüška pesem

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ravensbrüška pesem
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Ravensbrüška pesem, Slovensko pesništvo upora 1941-1945, 4. knjiga, 1997, str. 330.
Dovoljenje: Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Oh, koliko robotov so nas zbrali,
številke so na rame nam pripeli
in da bi nam ponos še zadnji vzeli,
v ujetniške so halje nas odeli.

A naše misli? Za te ni okovov
ne žic električnih ne barikad!
Tu zbran je sever, jug, vzhod in zapad
in naš upor postaja vedno jačji,
čim bolj nas pest sovražna tepe, tlači.

Po pet korakamo z lopato v roki,
lesene cokle udarjajo ob tlak,
kot svinec vsake je korak težak.

Vse je pribito k tlom, le duh je prost,
in ta potuje z belimi oblaki
in je med nami in svobodo most.

Opombe urednice

[uredi]

Povzeto po: Slovensko pesništvo upora 1941-1945,, 4. knjiga, taboriščne, izgnanske, iz tujih enot, izbral in uredil Boris Paternu, sodelovala Irena <novak-Popov, NM, Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1997.