RADOVEDNI LABOD

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Nad ribnikom se je naredilo prelepo jutro. Mali labod je čofotal po vodi, iskal ribe in rake ter se vrtel okrog mame, ki je dostojanstveno drsela po mirni gladini. Nenadoma je vprašal: »Mama, zakaj nisem tako lep kot ti?« »Saj si. Ti je morda kdo rekel, da nisi?« »Mhm. Raca je včeraj rekla, da sem siv in pust kakor deževen dan.« »Veš, kaj! Če je zanjo deževen dan pust, je to njena stvar. Jaz uživam v svežini dežnih kapelj in v melodiji škrebljanja, ko kaplje udarijo ob tla. Zame je siv deževen dan prav tako lep kot vsak drug.« »Ti povem, kaj mi je rekla kukavica?« »Mhm,« je labodka upognila dolgi vrat. »Da sem pritepenec. Pa sem res?« je vprašujoče zrl vanjo. »To pa ne!« je zapihala labodka. »Kukavica naj pometa pred svojim pragom in skrbi za svoje malčke, da ne bodo pritepenci.« »Nisi mi odgovorila, mama.« »Ker sem se ujezila! Pritepenec bi bil, če ne bi bil moj. A si! Popolnoma moj si in neskončno te imam rada takšnega, kakršen si, z vsemi dobrimi in slabimi navadami. Bel ali črn, to je meni prav vseeno,« je gagljala, ga škropila in nazadnje potunkala. Kepček je poslušal in tiho rekel: »Vem, da sem tvoj, ampak res ne razumem, zakaj si ti bela, jaz pa siv.« »Zato, ker je tako določila mati narava. Tudi pri lipicancih so žrebički črni, odrasli konji pa večinoma beli. Ko boš velik, boš bel kakor sneg, prav tako kot jaz. Zdaj, ko si še majhen, se iščeš in sprašuješ stvari, ki ti bodo kasneje same od sebe razumljive.« »Mama, ti veš, da se ne iščem! Vidiš, da sem tu, v ribniku?« »Vem, da si tu in se ne iščeš. Iščeš le vzroke, zakaj si tak. Rad bi bil kot drugi, ker ne veš, da je vsak zase lep in najlepši samo takšen, kakršen je. Ti si siv, majhen, kepčkast, nagajiv, posrečen ... Jaz pa sem bela, velika, nerodna, resna in povsem drugačna od tebe, a se imam rada takšno, kakršna sem. Ko odrasteš, boš bel in, upam, tako ljubezniv, da bodo vse mlade labodke letale za teboj. Takrat se boš z nasmehom spominja! teh mojih besed in svojih mladih let.« »Mislim, da si me prepričala. Res bi bilo smešno, če bi se ti velikanka takole metala po vodi in bi bil jaz resen kot ti,« je rekel Kepček in naredil preval v vodi.