Pojdi na vsebino

Putka toži putko

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Putka toži putko
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Putka toži putko, str. 76, v: Živojin D. Karić, Zvonovi, Jugoslovanska poezija za otroke, ur. Risto Vasilevski, Književni klub Smederevo, biblioteka "Zlatna struna", 1975.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Putka putko je tožila:
»Grahka je čez plot skočila!«
»Čopka ovsa ni zobala!«
»Jarčka gredo razkopala!«
»Puta piščet ni vodila!«
»Koka jajčka ni zvalila!«
Ta je taka, ta je taka,
kokodajsala je vsaka.

Petelinček prikoraka,
iztegne vrat, zakikirika:
»Bo že konec krika in vika!
Saj ste danes kakor srake!
Vse enake, vse enake!«

Opombe urednice

[uredi]
  1. Pisatelj France Bevk je v pismu (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, Nova Gorica, 2. 1. 1967, IN = 6842) seznanil Vero Albreht s Karićevo namero izdati antologijo pesmi za otroke iz celotne Jugoslavije in svetoval naj mu pošlje pesmi. V Antologiji sta bili objavljeni do tedaj neobjavljena pesem Putka toži putko in Dedek naš iz zbirke Pustov god (1965).
  2. Vera Albreht, Putka toži putko, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, IN = 6795, tipkopis št. 5/36.
  1. Knjižni natis v: Vera Albreht, Kam bi šel, kam bi šel?, ilustrirala Tea skupek, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Novo mesto, 2019, str. 15.