Pustni torek in pepelnična sreda

Pustni torek in pepelnična sreda anonimno

Objavljeno v Domoljub 1894, št. 4 (15. februarja) v rubriki Podobe iz življenja

Spisano:	Postavila Tina Habjan
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Predpustni torek' Povaod vso šumi in ao veseli. Iz raznih gostilnic čuje se pelje m godba, vmes pa prasketanje plesalcev. Zdi ae, kakor da bi bil vee »vet obnoreL Mnogi veadjaki so zakrili avoj pravi obraa » I »rod pustnim i šemami; morajo že vedeti, /akai »e akrivajo pred svetom. V goaUhu »pri divjem lovcu« je eijajen bal. Geto popoldne in pozno vno« ie ple*ejo m rajajo v goatilni. Ubogi ljudje! Kako ao pot*, kako hropejo, koliko atrp6! Davno je že odbila ura polnoč Zvon iz cerkvenih lin napovedujo« svetu poet, je •• obmolknil, a v goatilni pri divjem lovcu« je bil *u® vedno silnejši, postala jo ta gostilna »pri divjih lovcih«, ki no sc vdajali najgriim plesom večinoma žo vpijanjeni s pijačami in utrujeni vslcd norenja. Jeden med njimi je popolno obnemogel; noge ga niso več držale in zgrudil ae je na bližnji stol.

»Oho«, vpijejo drugi; naš pustni kralj omaguje, oho, to ne gre!« — In precoj pripravijo podolgasto mizo sredi plesalne dvorane ter pijanega »pustnega kralja« nanjo položč, sami ]>a prično skakati in plusati okoli mize. Petelin »e je žo naveličal peti zjutraj, a naši pcpolnični plesalci do niso naveličani predpustnih norčij.

— Proti jutru žo so nekdo oglasi, rekoč: »Dovolj časti smo že ukazali našemu »pustnemu kralju«, ker smo okrog njega pleaali, a od časti same še nikdo ni bil sit. Prinesite kralju na mizi ležečemu pijače, to bodo zanj najlepša — čast!«

Hitro prineae eden tovarišev posodo z žganjem napolnjeno, ter jo ponuja tovarišu ležečemu na mizi. »Predpustni kralj naš, pij na zdravje predpustnih norcev, tvojih podložnih, ki te pozdravljajo a kozarci v rokah!« A pustni kralj se no gane. Tedaj ga nekdo prime za brado, a ta eo nič ne zmeni. Nato ga drugi zgrabi za roko, a roka bila je mrzla

»Jurko je mrtev«, zakriči. Bežimo, bežimo od tod! Mi plešemo okoli emrti!« — In bežali so plesalci ter plceelko in kmalu je bil »pustni kralj« sam v gostilni — mrtev!

Žalostna pepelnica! V cerkvi je pepel le spominjal vernike na smrt, v plesalnici pa je vladala prava smrt, grozna smrt!