Pustna
Pustna Urban Jarnik |
|
Pojte noter v hišo k nam,
Vunej jit' ne véste kam;
V jispi je prijatelcá
Od popotnih ljublená.
Mrzel veter zlo breší,
Voda bliskast led rodí,
In persili mornarjá
Rad prebivati domá.
Gore vse se bélijo,
In planine svétijo;
V belim so obléčene,
Kakor bi v nebése šle.
Volk perbežal je 'z planín,
In pergazil do ravnín;
Gmeten hodi po veséh,
Kér ne misli, de je gréh.
V oknah rože rastejo,
V nje seníce pikajo,
In povabijo: "cibój!
Ljubi moj, še ti zapój!"
Činkovc rad perčinka v vés,
V veže z vrabcam gré na plés,
Kuram zrnje zobleta,
In brez straha skákleta.
Perhtra baba hodi zdaj,
Kjér otrók se najde kaj,
Bucne vampič z vilamí
Tih, k' so zlo nasitení.
Po sanencu drkne se,
Kamer hočeš, lehko gre,
In krogule žvenketó,
De popotni v stran bežó.
Pust je, kdo bi žalovàl?
Vsaki primi za bokál!
Bog nam žegnaj, pijmo ga!
Dobre volje vse veljá.
Pojte noter v jispo k nam!
Kaj bi vas še bilo sram;
Tu smo volje židane,
Sméh brez gréha kupi se.
Nam prijatelca je péč,
V zimi ljuba, žlahtna réč;
Njej le hvalo spevamo,
In smejóč se grejemo.