Punčka sanja
| Punčka sanja Tatjana Pregl Kobe |
| |||||||||
PUNČKA SANJA
[uredi]Je lahko punčka
zvezdica mična,
muca ali kraljična,
nebo ali sestrična?
Princeska
v gradu iz peska?
Ali drevo,
ki se sklanja?
Ne, to ne gre!
Kaj pa,
če sanja?
O, to pa že!
MAMICE RABIJO OČKE
[uredi]Če bi ostale
vse mamice same
in ne bi srečale
očkov,
bi ne bilo otročkov,
ki pojejo, rišejo,
plešejo, pišejo
in se smejijo,
da se jim
svetijo očke.
Zato vse mamice
rabijo očke.
PRAVI KOLAŽ
[uredi]Včasih punčka riše
drevesa in hiše,
izrezane račke
nalepi na kvačke.
Ko kenguruje
v čevlje obuje,
na bele pajacke
naslika še packe.
Je to mogoče?
Je! To ni laž!
Mamica pravi – kolaž.
ENAKONOČJE
[uredi]Koledar,
ki ima slogo rad,
stori,
ko pride spet pomlad,
da prav tako,
kot je olika, noč in dan
enako sta velika.
In dvojčica Noč in dvojček Dan,
zbežita vsak na svojo stran,
da bosta znova se ulovila,
ko se bo jesen vrnila.
HLAČKE ZA OBLAČKE
[uredi]Pretesne so hlačke
za bele
oblačke,
zato so
se skrili
in v jok
se spustili.
Žarki se hahljajo,
kapljice žgečkajo
in šivajo hlačke
za bele oblačke.
ZAPUŠČENE IGRAČE
[uredi]Kopalke, žoge,
kratke hlače,
kolesa, punčke,
vse igrače
dolgočasijo se
in se jezijo,
ker dneve vse
v kotu preležijo.
Otroci so jih zapustili
in odšli drugam,
kam? V vrtec seveda!
Kam drugam?
KJE JE KORENJE?
[uredi]Juha,
kaj se v tebi kuha?
sneženi mož,
iz česa je tvoj nos?
Zajček,
kaj imaš za zalogajček?
Usta,
kaj med zobki hrusta?
Pustite igro
in norenje
ter recite brž:
korenje!
ČISTE PUNČKE
[uredi]Punčke se igrajo,
lovijo in packajo.
Prva išče skrivališče
in uide na dvorišče.
Druga z malo sreče
po stopnicah steče,
tretja pa čeblja
in počenja vragolije.
Nobena pa ne mara
umazanije!
Raje se umije
kot ve in zna.
PUNČKINA PUNČKA
[uredi]Ko Punčka punčko dobi,
se zgodijo tri stvari.
Najprej ji od sreče
obrazek žari.
Potem jo v rdečo
obleko obleče,
v roza copate obuje,
jo boža, pestuje
in pravljice pripoveduje.
Na koncu pa jo skrbi:
zakaj njena punčka
ne govori?
BABICA PA TAKA!
[uredi]Ko babico vse jezi,
hrup v mestu in smeti,
sede na pručko
v senco kostanja.
Svojo vnučko
vzame v naročje.
In se zasanja
prav po otročje.
V tišini potuje
tja v tri dni
od zvezd do oblaka,
dokler ne zaspi.
ZIMSKI DAN
[uredi]Nek zimski dan
Punčki sede
snežinka na dlan.
in vzklikne veselo:
Glej, povsod
je belo, belo
izpod neba
je priletelo!
Le da padati
ne neha,
dokler se povsem
ne upeha.
MALA ZASPANKA
[uredi]Zvečer, ko tiha noč
obleče Zemljo
v ogrinjalo mraka,
da zaspi,
Punčka zapre oči
in počaka,
da se mesečni sij
nanje spusti.
Ko v sanje utone,
male zaspanke
do zjutraj
nič več ne zbudi.