Pojdi na vsebino

Ptički kličejo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ptički kličejo
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Ptički kličejo, Najdihojca, 21. 1. 1960, št. 3, str. 9.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


»Zebe nas, zebe nas,« kličejo ptički,
»dajte, nasujte nam zrna, fantički!
Huda nam prede, ko je vse belo,
če ne dobimo brž, vse nas bo vzelo!
Bomo vrnili vam, ko bo cvetelo,
bomo zapeli vam, ko bo zorelo.
Zdaj nam pa kljunčke stisnil je mraz,
mislite, dragi otroci, na nas!
Saj ni več daleč tja do pomladi,
le počakajte, prijatelji mladi,
ko toplo sonce sneg odtali
se izpod grma k vam kos zakadi,
ko brst požene breza vrh grička,
na vejici vam bo zapela sinička,
vrabčki se bodo z vami podili,
kjerkoli se boste po cestah lovili.
Takrat, ko žito spet v klasje bo šlo,
pa kar zasadite možaka v prosó!
Če nas strašilo z njive spodi,
se vrabcev mu jata v brk zasmeji!«