Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva
| Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva anonimen |
| |||||||||||||
Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva.
Nobena reč gosenc bolj ne zmanjša in ne pokončá, kakor nektere ptice, ktére so že od Bogá v to namenjene. S temi besedami skušen „Krajnski vertnar“ kmetiške gospodarje svarí, de ni prav take ptičike, ki so naši veliki dobrotniki, loviti in jih moriti ‒ ter jih nagovarja, de bi si še le prizadevali, te pridne živalice v verte privabiti, de bi nam drevje gosenc očistile. Vunder je pa pri vsim tem še prav veliko ljudí na svetu, ki od velike dobrote ptic zlo nič ne vedó, in le mislijo, de niso za nič druziga vstvarjene, kakor za peti, jesti in pomnožiti se. Spet drugi so pa, ktéri menijo, de je Bog ptice le za pojedino človekov vstvaril, in jih zato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav zlo nas serce bolí viditi v jeseni in pozimi cele šope umorjenih ptic v mesta nositi in jih ondi za majhne krajcerje prodajati. Koliko škode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, če bi se bile te živalice pri življenju pustile!
Tega pa ne terdimo, de bi bile sploh vse ptice koristne, ampak nektere so tudi drevju bolj ali manj škodljive; tacih škodljivcov ni treba po vertih terpeti, ampak loviti jih in streljati, njih gnjezda poiskati in pokončati.
De bodo tedaj naši kmetovavci vedili, ktére ptice so koristne, ktére pa škodljive, jim hočemo tukaj pregled posameznih domačih ptic v roke podati, de bodo vedili, ktére so polju, vertam ali gojzdam koristne ali škodljive; od vsake bomo posebej povedali, kje de živí in od koga se redí; pri tem popisu se bomo spiska deržali, ki ga je c. k. Dunajska kmetijska družba v svoji némški pratiki kmetovavcam razglasila.
1. Prebrač (krivokljunc, blask, grinc, Kreuzschnabel, loxia curviu rostris), živí v smrečju in v jelovih borštih (hòjovju), in se redí od semena teh dreves, ktérim je zavoljo tega škodljiv.
2. Zeleni dlesk (zelenc, konopka, Grünfink, loxia chloris), živí v germovji in plotih, in se redí od konopnjeniga, lanjeniga, repniga in salatniga semena i. t. d.; če dalje je ta ptica od vertov, bolji je.
3. Berstnik (popkar, lepár, rudečica, Gimpel, loxia pyrrhula), živí v germovji, na hribih, se redí od jagod, lanjeniga semena in druzih semen in drevesnih berstov (popkov). Ni zlo škodljiv.
4. Navadni šinkovec (čivka, zeba, Buchfink, fringilla coelebs), prebiva v germéh in verteh, živí od lesnih, in tudi repnih, kapusovíh, ženosovih (gorčičnih), salatnih semen, od prosá, ovsá, konoplje in drevesnih berstov. Včasi zlo škodo dela, posebno v verteh.
5. Pinož, (ikavc, vikeca, ček, Bergfink, Fr. montifringilla), živí v severnih jelovih gojzdih, od koder se jeseni in spomladi v daljne dežele podá in se redí posébno od oljnatih poljskih semen, in od bukviga žira, po leti tudi mergolince obira. Kamor pogosto prihaja, ne storí majhne škode.
6. Vrabec (vrabel, Spatz, fringilla domestica), se derži mest, vasí, vertov in pólja; živí od mergolincov, posébno od gosenc, kebrov, žita, vertnih semen, sadja i. t. d. Če ravno brez števila merčesa prežene, vunder na verteh in na poljih veliko škodo dela.
7. Konoplišica (konoplenka, repnik, Hänfling, fringilla cannabina), živí na hribih in na ravnim, se redí od oljnastih semen, od terpotica, regrata i. t. d. V krajih, kjer se oljnate semena perdelujejo, je ta ptica prav nevarna.
8. Lisec (osatica, stričoka, osatni lisec, Distelfink, gem. Stieglitz, fringilla carduelis.) Živi zdaj v logih, zdaj na njivah. Preživí se od osatov, žilnika ali terpotica, torice, konoplje, lanjeniga semena in od druzih plevelov, tudi od smrečjih keržev. Te sorte ptiči se ne zaredé preveč in so manj škodljivi kakor poprejšni.
9. Morska konoplišica (morski cizek, cverček, Leinfink, fringilla linaria), kterih velika derhal v pozni jeseni pride in v Sušcu spet naše kraje zapustí. Redí se od konoplje, lanjeniga semena, od osatov in dreves. Škodije posebno kader se jih velik trop v kak kraj zaletí.
10. Cizek konoplišica (navadni cizek, cajzelc, šterlinc, osica, ovšica, ternjovka, penkica, Zeisig, fringilla spinus.) Živí poleti v jelovju in od ondod se jeseni v druge kraje podá. Redí se od smrekoviga, boroviga, jelševiga, brezoviga, makoviga in salatniga semena; spomladi tudi od mergolinčnih mešičkov in drevnih berstov. Škodje veliko več, kakor koristi, posebno, kader jih je velika derhal.
11. Sternad, (rumeni sternad, Goldammer, emberiza citrinella), živí v malih borštih, germovju in po verteh, in se redí od žitnih semen, od lanjeniga, makoviga, konopljeviga in od semen druzih zeljiš, kakor tudi od mnogih merčesov in červov. On nam škodo poverne, ki jo na semenih napravi, de prav veliko škodijivih merčesov potrebi.
12. Vertni sternat, (vertnik, Gartenammer, Ortolan, emberiza hortulana), živí v malih lesih, borštih in po verteh; letí tudi prav rad na polje. Se redí večidel od prosá, ajde in ovsá, tudi prav rad merčese pobira, in nam veliko več korista kakor škode pernese.
13. Velki drozeg, (carar, drozgač, dreskač, derskač, Misteldrossel, turdus viscivorus), se derží raji v gorah, kakor na ravninah, in se redí od kobilic, gosenc, kebrov, červov, od ohmetja, bezgovih in več druzih jagod. Ta ptica je prav koristna, torej je ne gré loviti in pokončati.
14. Drozgela, (rudečkkasta drozgela, rožasti drozeg, Rosendrossel, turdus roseus), živí raji v ravnini, kakor v gori in se redí od kobilic, červov in druzih merčesov in je zavoljo tega prav koristna ptica; le škoda, de naše kraje le po redkama obiskuje.
15. Brinovi drozeg, (velka brinovka, smolnica, smovnica, Wachholderdrossel, Kronewetter, turdus pilaris), prileti pozno jèseni v naše kraje, in čez zimo pri nas ostane, se redí od kebrov, gosenc, červov, ohmetja, bezgovih in brinovih jagod in je clo nič škode ne naredí.
16. Škorc, (pisani škorc, storlin, Staar, Starl, sturnus vulgaris), živí po planjavah in nizkih gričih velikokrat tudi pašnike obiskuje, se redí od bramorjev, kobilic, gosenc in druzih mergolincov, in le malokrat se kakiga semena pertakne. To ptico moramo med nar veči dobrotnike kmetijstva šteti, zató, ker brez števila veliko merčesov in červov pokončá.
17. Černoglavna penica, (černoglavka, černa penica, Schwarzrückiger Fliegenschnäpper, Schwarzplattel, muscicapa atricapilla), se derží v jelovih borštih in živí od mergolincov, gosenc, posebno pa od muh, os, mušic in druzih tacih živalic. Vse sorte penice imajo enako življenje, in so prav koristne ptice.
18. Pliska, (bela pliska, bela pastarica, černa pastarica, vertorepka, stiska, graue Bachstelze, motacilla alba), se derží mest in vasí, polja in vodá; živí pa od mergolincov in gosenc, večidel pa od muh, os, kobílic in mnogoverstnih metuljev. Zavoljo pokončanja toliko merčesov bi se imela ta ptica povsod pri življenju pušati.
19. Slavec, (slavec penica, slavčik, slavič, Nachtigall, sylvia luscinia), se derží v gojzdih, germovju in na verteh, redí se pa večidel od mergolincov, laškiga grozdjiča, bezgovih in več druzih jagod. Ta ptica ‒ slavna zavoljo prijetniga petja ‒ nam ni k nobeni škodi, torej pustimo jo živeti.
20. Vertna penica, graue Grasmücke, Spottvogel, sylvia hortensis), se tudi v gojzdu, germovju in na verteh derží, živí od mergolincov in mnogoverstnih jagod. Je koristna ptica.
21. Tašica, (rumena tašica, Rothkehlchen, saxicola rubetra), se derží vertov m senožet, in se redí od kebrov, čebel in druzih mergolincov. Tudi ta ptica je sicer koristna, samo čbelarji je pri svojih čbelnakih radi ne vidijo.
22. Škerjanc, (poljski škerjanc, Feldlerche, alauda arvensis), živí večidel po njivah in se redí od mergolincov in gosenc, od mnogoverstnih semen, zelene setve in od strokov divjiga česna. Ta prijetna pevka je tudi koristen ptiček, naj tedaj živí in človeka z svojim petjem razveseljuje.
23. Čopasti škerjanc, (blatni škerjanc, Haubenlerche, Kothlerche, Schopflerche, alauda cristata), se derží blizo vasí in se redí od mergolincov in raznih semen; več nam je h koristu, kakor h škodi.
24. Senica, (velka senica, jesenica, snica, borštna senica, Kohlmeise, parus major), se derží na hribih in na polju; po zimi pa blizo hiš, se redí od kebrov, muh in druzih merčesov in gosenc, kakor tudi od raznih semen in orehov; koristna ptica je, torej pustimo jo živeti.
26. Plava senica, (plavmandelc, minišček, goršnek, Blaumeise, parus coeruleus), živí v gojzdih in se redí od merlincov in gosenc, mravljinčjih jajic, od mnogoverstnih jagod in žirú; pokonča čez celo leto neizrečeno veliko škodljivih merčesov.
26. Černa žolna, (krekovt, kreka, kljukovec, klokar, maverca, Schwarzspecht, Hohlkran, picus martius,) se derží v velikih, posébno jelovih gojzdeh, in živí večidel od mergolincov in červov, kakor tudi od semen, orehov in jerebikovja. Ta ptič bi bil prav koristen, če bi le takó rad za čbelami ne ferčal.
27. Zelena žolna, (zelenják, vuga, Grünspecht, picus viridis,) živí v gostih gojzdeh, in se redí nar raji od mergolincov. Ta ptica je prav koristna in pokončá veliko množico drevesnih kebrov, kakor tudi druzih škodljivih červov; torej je tudi ne gré loviti in moriti.
28. Pisana žolna, (velki detal, Bunt- oder Rothspecht, grosser Baumhackel, picus major), se derží majhnih gojzdov in vertov, in živí od mnogoverstnih kebrov, drekoberbcov, druzih mergolincov, červov, želoda, lešnikov i. t. d. Tudi ta ptič je koristen, zató bi se imel krog in krog pri življenju pustiti. ‒ Ravno to velja tudi od:
29. Brezaste žolne (sredniga detala, Weissspecht, picus medius), in od
30. Male žolne, (maliga detala, Grauspecht, picus minor).
31. Plezovc, (pisani plezovc, plezovt, Baumklette, Grauspecht, Baumläuferl, certhia familiaris), živí v gojzdeh in verteh od drevesnih mergolincov in njenih mešičkov. Prav zlo koristna ptica je.
32. Višnjevi udomc, (višnjevi kos, ribič, Eisvogel, alcedo ispida), povsod prebiva in se redí večidel od rib. Kjer se ta zali ptičik pogostama derží, ne napravi ribam majhne škode.
33. Čudež (vijoglavi čudež, vijoglavka, pastojnica, Wende- oder Drehhals, Natterandel, yunx torquilla), se derží v majhinih gojzdeh in verteh, ter živí od mergolincov, posébno pa od mravlá. Ta ptica je kar nič škode ne napravi, torej pustimo jo pri življenju.
34. Legat, (detelj, snaženi legat, Immenwolf, Meerschwalbe, merops apiaster), od južnih krajev k nam priletí, in se le poredkama naših gojzdov in vertov derží in se redí od mnogoverstnih mergolincov in čbel. Je sicer koristna ptica, tode blizo voljnakov ni varna.
35. Černa lastovca, (Rauch- oder Stadtschwalbe, hirundo domestica), živí blizo človeških staniš, in se redí le od mergolincov. Je tedaj prav koristna ptica, samo čbelarji je pri čbelnakih radi ne vidijo.
36. Lastovca, (mala lastovca, mali hudoúrnik, glastovca, Fenster- oder Hausschwalbe, hirundo urbica), se derží v vaseh in živí od mnogoverstnih mergolincov in druzih merčesov; je tedaj prav koristna ptica.
37. Bregja lastovca, (bregulja, potoha, povodna lastovca, Uferschwalbe, hirundo riparia), živí blizo jezer, vodá in ribnikov od vodnih mergolincov. Ta ptica je ravno takó koristna, kakor poprešna, pustimo jo tedaj živeti.
38. Mravljinčar, (pikasti mravljinčar, podhujka, kozomolzec, Ziegenmelker, Tagschläfer, Mückenstecher, Nachtrabe, caprimulgus europaeus), se derží gojzdov, senožet in ribnikov, kjer prav pridno v večernim mraku in ponoči razne kebre, mergolince in še več druzih škodljivih merčesov poloví in potrebi, zatorej je tudi prav koristen ptič. Prav škoda bi ga bilo loviti in moriti.