Profit

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Profit
Izdano: Proletarec Chicago, 1908.
Viri: Proletarec 25
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč je živel bogat človek, kteri je po svojem očetu podedoval sila mnogo denarja. Bil je pa to moder človek: vedno je razmišljal, kako bi si pridobil še več bogastva.

Nekega dne gre na trg in kupi za deset tolarjev dvajset funtov volne.

Zatem gre na delavski trg kjer je stalo vse polno brezposelnih siromakov, in vpraša enega iz med teh:

»Hočeš li delati pri meni za tolar in pol?« 

Siromak se razveseli, bil je lačen. Mislil je pa sam pri sebi ta delavec: »Tolar in pol! To je denar za blago, ktero se more izdelati v šestih urah.« 

In šel je z bogatinom. Ta mu je kupil za en tolar ureteno in delavec je pričel presti volno.

Zvečer se vrne bogatin. Deset funtov volne je bilo spredeno; pred njim je ležalo deset funtov volnene preje.

On se zamisli. Deset funtov preje stane pet dolarjev, vreteno je en dolar in delo je tolar in pol. Skupaj sedem tolarjev in pol.

Tedaj se razljuti bogatin in začne psovati siromaka:

»Lena mrha! Sedem tolarjev in pol! To je cena preje na trgu. To je vrednost izdelka! Kaj imam jaz od tega?« 

Delavec je bil tiho; ni znal odgovoriti.

»Kako dolgo si delal?« 

»Šest ur.«

»A tako! Zakaj nisi delal več? Tukaj je še volne.«

»Tolar in pol ste mi dali, a to je vrednost dela za šest ur.« 

Bogatin se nasmeje porogljivo:

»Aha! pojdi torej tam, kjer ti dajo toliko. Poberi se, bedak!«

Delavec se prestraši. Doma ima ženo in otroke, a sam je lačen.

Dolgo je prosil bogatina, da naj mu dovoli ostati. Ta se je dal slednjič pregovoriti, a ukazal mu je, da mora drugi dan napresti dvajset funtov preje. Prišel je drugi večer in bogatin je našel dvajset funtov preje.

Zadovoljno je računal: "Deset tolarjev za volno, en tolar za vreteno, tolar in pol za delo. Skupaj dvanajst tolarjev in pol. A na trgu je cena preje petnajst tolarjev; tako jo bodemo tudi prodali.

Veselo je potapljal bogatin siromašnega delavca po rami rekoč:

»Vidiš, tako je prav. Ti si delal dvanajst ur in jaz sem pri tvojem delu profitiral dva tolarja in pol. Tako bodemo tudi v naprej delali ….«.