Prof. Dr. Ernestu Tomcu

← Ob Ehrlichovem pogrebu

Prof. Dr. Ernestu Tomcu Lojze Grozde

G. ravnatelju za god →

Pesem z akrostihom. 6. maja 1942.

Viri:	Christophoros, 1941–1942, stran 121; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, stran 191, (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Poglejte, čujte, bratje dragi vi!
Od daleč izza gore zarja vstaja.
Čez naša polja njena luč prihaja
In njen lesket je rdeč kot mlada kri.

V nov dan nas kliče, poln krivic, krvi.
A naše ljudstvo v lepih sanjah vztraja
Joj, in ne vidi, da že sonce vstaja,
To rdeče sonce, ki nas v smrt budi.

Eheu, in Vi, ki mladce ste zbudili,
Vi, ki ste nam resnice luč prižgali,
Mrtvi ste nas za zmeraj zapustili.

In mi smo zapuščeni zajokali,
Razumemo pač božjih ne poti,
Umeli tam jih bomo, kjer ste Vi!