Prošnja bresposelnega

← Živa mladost

Prošnja brezposelnega Anica Černej

Detecu brez očeta →

Spisano:	Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano:	V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

O, dragi ljudje, poglejte
moje izmučene roke!
Ni jih izmučilo delo.
Trudne so od trpljenja,
ki je misli zajelo,
trudne so od iskanja,
ki ničesar ne najde,
trudne so le od trkanj,
ki jim vrat ne odprejo,
trudne so od spoznanja,
da na delo ne smejo.

O, dragi ljudje, poglejte
bele, izčrpane roke.
Ni jih delo izpilo.
Žejne in žive in mlade
jih je brezdelje ubilo.
Lačne so, dela jim dajte,
o, dragi ljudje, spoznajte,
da ne morem tako.

Saj sem kot plod brez semena,
saj mi je dan brez pomena,
saj že sovražim telo.
Hrane hoče in rabi
in v hrani večkrat pozabi,
da mu je smisel drugje.
Koščka kruha vas prosi,
težko ga sprejme in nosi –
O, čujte, dragi ljudje:
kruh je često brez teka,
dajte mi najprej človeka,
da sprejmem res vbogaime.