Prošnja (Lojze Grozde)

← Prešeren, bodi ti slava

Prošnja Lojze Grozde

Udari me →

Viri:	Plamen, 1939–1940, stran 119; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, stran 59, (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Glej, moja duša – razglašena violina –
nesrečna vsa ječi, težko trpi,
po strunah ji življenja lok drsi,
in z nje zveni neskladja bolečina.

Saj ona, Bog, je Tvoja umetnina,
naj Tvoja roka strune uglasi,
ohlapne naj napne, vse uredi,
da bo soglasja čula se milina!

Pobožaj zdaj ljubeče jih, mehko,
zapojejo naj pesemco sladko;
pritisni nanje, naj zajokajo;

udari vanje, naj popokajo;
samo da čutim, da je roka Tvoja,
in srečna bo nemirna duša moja.