Prošnja (Lojze Grozde)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Prešeren, bodi ti slava Prošnja
Lojze Grozde
Udari me
Viri: Plamen, 1939–1940, stran 119; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, stran 59, (COBISS).
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Glej, moja duša – razglašena violina –
nesrečna vsa ječi, težko trpi,
po strunah ji življenja lok drsi,
in z nje zveni neskladja bolečina.

Saj ona, Bog, je Tvoja umetnina,
naj Tvoja roka strune uglasi,
ohlapne naj napne, vse uredi,
da bo soglasja čula se milina!

Pobožaj zdaj ljubeče jih, mehko,
zapojejo naj pesemco sladko;
pritisni nanje, naj zajokajo;

udari vanje, naj popokajo;
samo da čutim, da je roka Tvoja,
in srečna bo nemirna duša moja.