Prošnja (France Prešeren)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pod oknam Prošnja
(Poezije)
France Prešeren
Kam?
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Po drugih se oziraj,
ne morem ti branít';
še men' oči odpiraj,:
mi gledat' daj njih svit!

Obešajo glavíce,
ni rožam mar cvetét';
molčijo v gójzdi tice,
ne ljubi se jim pét'.

Ne letajo čebele,
krog cvetja ne šumé;
c'lo ribice veséle
se klavrno držé.

Žaluje vsaka živa
stvar, draga deklica!
ak' dalje sonca skriva
se luč rumenega:

več rož ne rase v polji,
več nima tičov hrib;
čebel več kraj narbolji,
več nima voda rib,

ko misel jaz, ki spêjo
v ljubéznjenih sanjàh,
ki si na dan želêjo
zleteti v pesmicah.

Al' repetnic razpeti
préd nimajo moči,
de tvojíh jim zasveti
nebeška luč oči.

Ak' hočeš, de jih sence
pomoril mraz ne bo;
ak' hočeš med Slovence,
de tvojo čast nesó;

vsaj name se oziraj,
ak' nočeš me ljubít';
oči mi vsaj odpiraj,
mi gledat' daj njih svit!