Priročnik za klatenje/Fantovske stvari

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Priročnik za klatenje/Zakaj je dobra klapa mulcev Priročnik za klatenje
Fantovske stvari
Slavko Pregl
Priročnik za klatenje/Zdravilo za široka usta
Spisano: Ida Štimec
Izdano: Pregl, Slavko (1977). Priročnik za klatenje. Ljubljana: Založba Borec. (COBISS). 
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


}

Hiše rasejo v vseh letnih časih. Zanimivo se je poditi po gradbišču. Skrivaš se, skačeš ali kaj podobnega. Treba je paziti, da ne gre kakšna noga.

»Tamle spodaj spet zidajo,« je rekel Pipi. »Lahko bi šli malo gledat.«

Kadar gredo trije mulci kam malo gledat, bi mene zelo skrbelo, če bi bil njihova mama.

»Glej no,« je rekel Miha, »apno so že gasili.«

Pipi, Miha in Andrej so se postavili okrog velikega lesenega korita, v katerem je bilo gašeno apno in nad njim voda.

»Če padeš sem noter, si bel za vse življenje,« je rekel Miha.

»Da lahko kar tako padeš semle noter, moraš biti fantastičen štor ali pa vsaj debelinko, kot si ti, Miha,« je rekel Pipi. V Pipijevih očeh se je prižgal poseben ogenj. Prižge se v primeru, kadar Pipi misli, da je že skrajni čas in da je treba Miho malo spravljat ob živce.

Miha je res okrogel, se mu pa živčki radi nasršijo. Tu ob gašenem apnu so živčki zasumili, da se bo treba sršiti.

»Pravzaprav je čudno, da še nisi padel noter,« je rekel Pipi.

»Nekaj je v zraku,« so živčki šepnili Mihi in Miha je rekel:

»Pipi, če bi rad, da se ti kaj zgodi, bi te prosil, da še malo izzivaš.«

»Ali sem jaz kriv, če si neroda, Miha?« je vprašal Pipi.

»Dajta mir,« je rekel Andrej. »Dajta mir!«

Kadar se prepirata dva, tretji zaman govori pomirjevalne besede. V apno je padel kamen. Bele kaplje so padle Pipiju na obleko. Treba bo priznati, da je kamnu v apno pomagal Miha.

»Tako, da boš vedel,« je rekel Miha.

»Figo bom vedel,« je rekel Pipi. V apno je padel kamen. Bele kaplje so padle Mihi na obleko.

»Dajta že mir,« je rekel Andrej, »dajta no že mir!«

Prav vseeno bi bilo, če Andrej ne bi rekel nič. V apno je priletela opeka pod posebnim kotom. Apno je brizgnilo pod natančnim kotom in Pipi je bil v hipu bel iz vseh zornih kotov. »Da boš vedel,« je rekel Miha.

Vsi so hoteli še nekaj reči, pa jih je zmotila Mihova mama, ki je zelo glasno kričala:

»Miha, takoj gor!«

Daleč zadnji stavek, ki si ga želi slišati katerikoli fant tega sveta je stavek:

»Takoj gor!«

Iz takih stavkov se rodijo samo slabe stvari. Miha se je poln najbolj zlih slutenj odvlekel gor, ko pa je prišel domov, je jadrno planil na stranišče.

»Miha, pridi ven!« je rekla mama.

»Trebuh me boli,« je rekel Miha.

»Danes te bo bolelo še kaj drugega,« je rekla mama. Ob tem je Miho prav zares začelo zvijati v želodcu.

V kuhinjo se je privlekel kot spomenik neznani bolečini.

»Zakaj je imel Pipi posvinjano obleko?« je vprašala mama.

»V koritu je bilo apno,« je odstokal Miha.

So trenutki, ko je treba biti bister, če bi radi spravili v zvezo kakšen fantovski odgovor na kakšno mamino vprašanje.

»Zakaj si se včeraj tako drl?« je Miho vprašal Andrej.

»Mama je imela kuhalnico,« je rekel Miha.

So trenutki, ko ni treba biti bister če bi radi spravili v zvezo kakšen fantovski odgovor na kakšno fantovsko vprašanje.

Ko je Andrej to spraševal Miho, je bil Miha v posebni misiji. S sklonjeno glavo se je vlekel proti stanovanju, v katerem je prebival Pipi.

Pozvonil je. Ven je pogledal Pipi.

»Rad bi govoril s tvojo mamo,« je rekel Miha.

Pipi je izbuljil oči in šel poklicat mamo. Mama je prišla srednje neljubeznivo.

»Kaj bi rad?« je rekla.

»Moja mama pravi, naj vam povem, da ne bom več metal opeke v apno in če bi prosim oprali Pipiju hlače,« je rekel Miha.

»Oho,« je rekla Pipijeva mama in pogledala Pipija. Pipi je bil ravno sredi kazanja oslov in jezika Mihi in si ni predstavljal, da ga bo pogledala še mama.

Čez čas je Andrej vprašal Pipija na dvorišču:

»Zakaj si se pa prejle tako drl?«

»Slučajno sem malo kazal jezik,« je rekel Pipi.

»Mogoče je kje kakšna slaščičarna,« se je vmešal Miha. »Ali imata morda kaj časa?«

Tako je s temi fantovskimi zadevami.