Pripovedka o treh bratih
| Pripovedka o treh bratih Fran Nedeljko |
| |||||||||||
Bil je siromašen oče, kateri je imel tri sine. Ko so mu sinovi odrasli, poslal jih je po svetu, da si naj gredo kake službe iskat. Ko so ti trije že dolgo hodili po svetu, prišli so do nekega gospodarja, kateri jih je sprejel v službo. Dal je vsakemu čredo ovac,
da jih bodo pasli. Dal je pa tudi še vsakemu živeža za cel teden seboj, ker je bil pašnik zeló daleč od njegove hiše. Ko so bratje odgnali svoje črede na pašo,sta starejši in srednji brat že v pondeljek ves svoj živež pojedla in jima tako za ostale dni ni ničesar
ostalo. Najmlajši brat pa je bil bolj pameten ter je svoj živež prihranil tudi za ostale dni; dal je pa tudi svojima bratoma nekaj kruha, da nista gladu pomrla.Ko so v soboto zvečer ovce prignali domov, kregal je gospodar starejša dva, ker sta tako hitro po
jedla svoj živež. Poslal jih je drugič na pašo in zopet je dal vsakemu živeža za cel teden. Ko so bratje ovce prignali do nekega drevesa, splezali so nanje in začeli jesti. Ovce so se ulegle pod drevo ter so prežvekovale.Bratje to opazivši so se zelo razjezili, pa so vse ovce pobili. Ali zdaj se niso upali domov. Ko jih ni bilo v soboto domov, šel jih je gospodar iskat, ker je mislil, da se jim je pripetila kaka nesreča. Ali komaj je prišel do drevesa, videl je vse svoje ovce pobite ležati. Ogledal se je na drevo in je zapazil tri brate na drevesi ter jim je velel, naj gredo z drevesa. Povedali so mu, kaj so storili, on jih je pa zvezal in jih zvezane odpeljal domov. Ko je pa domov prišel, zaprl jih je v hlev. Bratje so po noči ven pobegnili, ali so tudi hlevna vrata vzeli seboj. Prišli so v gozdu do nekega drevesa, kjer so se skrili. Ali komaj so nekoliko časa sedeli na drevesi, prišli so roparji pod drevo,pa so prinesli tri vreče denarja seboj. Ko so pa denar počeli šteti, je nekaj na drevesi zašumelo. Roparji so se prestrašili ter so vsi zbežali, samo jeden je ostal,kateri je pa rekel, da ne bode bežal, tudi če nebeška vrata iz nebes padejo. Bratje so to na drevesi zaslišali,pa so hitro, ne bodi leni, vrata, katera so seboj prinesli, z drevesa zagnali. Ko so to roparji videli, prestrašili
so se vsi in zbežali, a denarje so pa pod drevesom pozabili.Trije bratje so pa hitro z drevesa splezali, hitro vsaki vrečo denarja pograbili in domov zbežali. Ko so prišli k očetu; sezidali so novo hišo,vsega dosti imeli in z roparskim denarjem veselo in srečno živeli.
J. P.