Pripombe k zbirki Roma

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pripombe k zbirki Roma
Roma
Silvin Sardenko
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Pripombe Vzor, str. 22: Francesco Petrarca, za Dantejem najslavnejši italijanski pesnik, roj. 20. julija 1304, umrl 18. jul. 1374. Slovenski pesnik prvak Prešeren ga je z Lauro vred proslavil v sonetih.

Ob Rafaelovem kipu, str. 25: ki stoji v naravni velikosti na griču Monte Pincio, odkoder se nudi krasen razgled na Rim.

Tre Fontanem, str. 27: trije studenci so baje pritekli na tistem mestu, kjer je apostolu Pavlu odsekana glava trikrat odskočila od tal. Sedaj stoji tam samostan z istim imenom.

Fontana Trevi, str. 28: je eden izmed najznamenitejših rimskih studencev. Kdor ga, pravijo, pri slovesu pije, se še povrne v Rim.

V cerkvi S. Croce, str. 42: se tako imenuje, ker so v to cerkev prinesli velik del križa in več prsti iz Jeruzalema.

Na holmu Svete Trojice, str. 49: se na prostem vrtu ob cerkvi vrši, menda edino tam, res edinstvena procesija sv. Reš. Telesa.

V katedrali Marije Snežnice, str. 52: je največja in najdragocenejša Marijina cerkev. V posebni kapeli se časti podoba, ki jo je baje naslikal sv. ev. Luka.

Virgo praedicanda, str. 59: Devica hvale vredna. Menda res ni mesta na svetu, kjer bi se Marija v javnih spomenikih tako častila kakor v Rimu.

San Lorenzo, str. 67: je sloveče rimsko svetišče in pokopališče, v katerem dehti večna pomlad cvetja in zelenja. Menda se more le še Genova ponašati s tako urejenim in umetniško bogatim pokopališčem kakor San Lorenzo v Rimu. Ob grobu so bile v 5. stol. pokopane tudi kosti sv. Štefana.

S. Maria dellʹ Anima, str. 94: je zavod, v katerem so svoje bogoslovne študije nadaljevali že tudi mnogi slovenski duhovniki.

Piazza del Popolo, str. 95: se imenuje po cerkvi z enakim pridevkom. K zgradbi te cerkve, v kateri se vidijo svetli sledovi Rafaelove umetnosti, je veliko prispevalo rimsko ljudstvo.

Campo Verano, str. 153: je starodavno ime za pravkar omenjeno pokopališče, ki ga je devica in mučenica Ciriaka darovala kristjanom na svoji posesti.