Pojdi na vsebino

Primerjava literarnega dela in lutkovne predstave Tacamuca

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti

Tacamuca, katerega avtorica je Svetlana Makarovič, je bilo izdano 1995. Svetlana Makarovič je mladinska pisateljica, katere prenekatero literarno delo najde svoje mesto tudi na odru. Poleg Tacamuce, ki je bila odrsko uprizorjena prvič 8. september, 2011 (predpremiera), v programu Lutkovnega gledališča Ljubljana najdemo tudi dela kot so: Sapramiška, Spet kosovirji, Vila Malina…, vsa so dela avtorice Svetlane Makarovič.

Tacamuca odrska predstava, se v marsičem razlikuje od literarnega dela. Kot prvo nas preseneti uvod predstave, ki napove neklasično lutkovno predstavo iz kovčka. Irena in Karel prideta na oder, da bi imela piknik, a Karel se spomni, da mora najprej še povedati pravljico otrokom in bo njun piknik moral še počakati. Karel prosi Ireno za pomoč pri pripovedovanju pravljice. Tako miza za piknik postane začasno gledališče, hladilna skrinja se spremeni v dihurkin brlog, vedro pa v lisičjo duplino.

Ko Karel začne pripovedovati zgodbo, pripoveduje kot bi dejansko bral knjigo. Ko predstavi Tacamuco, jo opiše natančno tako kot v knjigi. V predstavi je nato dodan dogodek, ki je v knjigi le omenjen in sicer nakup zelenega trakca. V predstavi Tacamuca obišče Tacamercator kjer kupi zeleni trakec namesto hrane. Prizor vsebuje tudi nekaj duhovitih vložkov.

Nato predstava sledi zaporedju v knjigi, ko Tacamuca išče službo in najprej potrka pri zajcu. Ko ji zajec ponudi plačilo za krtačenje njegovega kožuha je Tacamuca razočarana, saj ji ponuja hrano katero ona ne je. V predstavi je kot plačilo dodan kozarec kislih kumaric, ki jih zajec ponudi Tacamuci. Vsa razočarana in sestradana Tacamuca odide naprej iskati službo. V knjigi se nato oglasi pri jazbečevki, katera ji naloži ogromno dela. Tacamuca prosi za hrano v naprej, da bo lahko vse opravila in jo jazbečevka grobo zavrne. Tacamuca se ji upre in zapusti njen dom z besedami: »Jaz nisem služkinja, ampak Tacamuca. Kar sami si počistite svoj umazani brlog.« (Svetlana Makarovič, Tacamuca, 1995).V gledališki predstavi pa nastopa gospa dihur, ki Tacamuci obljubi kokošje jajce v zameno za varstvo sinčka dihurčka. Dihurka in dihurček sta novi osebi v predstavi, ki v literarnem delu ne obstajata. Tacamuca se igra z dihurčkom, vendar jo ta vleče za brke, ji želi vzeti zeleni trakec in ker mu ne ugodi dihurček enega spusti, da vse smrdi. Nato pride mama in dihurček joka, da mu Tacamuca ni dovolila, da bi jo vlekel za brke, da mu ni želela dati zelenega trakca in da mu je rekla da smrdi. Dihurka in Tacamuca se sporečeta in Tacamuca še bolj lačna in jezna zapusti njun brlog. Nato se predstava nadaljuje po knjigi. Tacamuca prosi trakec za sanje o hrani in nato sreča lisico. Ko jo lisica zvabi v duplino in jo zapre, ter ji zaupa kakšne načrte ima z njo, odide po kokoš, da bo Tacamuco še malo spitala, da se bosta s sestrično najedli, ko bo prišla na obisk. V predstavi se vse zgodi v enem dnevu medtem, ko je v knjigi Tacamuca ujeta vsaj dva dni. Od tod naprej gresta predstava in pravljica z roko v roki. Medtem, ko je lisica odšla na lov, Tacamuco najde jazbečar ki je na sprehodu po gozdu in jo reši iz dupline. V predstavi je dodana simpatija med Tacamuco in jazbečarjem, ko se mu zahvaljuje, ker jo je rešil. Jazbečar se nato skrije v duplino in pričaka lisico, ki se vrača iz lova. Ko lisica pogleda v duplino pride do spopada z jazbečarjem in lisica se vsa pretepena odseli v drug gozd. V lutkovni predstavi je izpuščen tudi lik sestrične lisice, ki pride na obisk in išče svojo sestrično, pa jo živali v gozdu seznanijo z zgodbo o spopadu z jazbečarjem. V predstavi je ta del izpuščen in preide kar takoj na prihod jazbečarja domov, kjer malim jazbečarjem pripoveduje o svojem herojskem dejanju. Ko mali jazbečarji podvomijo njegovi zgodbi pride Tacamuca in vse potrdi. V predstavi je dodan še prizor, ko se Tacamuca in jazbečar poslovita in se poljubita za lahko noč. Epilog pa je enak kot v knjigi. Karel pove, da se je Tacamuca preživljala tako, da je pripovedovala zgodbo in s pripovedovanjem zaslužila toliko mačjih tolarjev, da je odprla čevapčičarnico Pri Tacamuci. Tam imajo mladiči, tudi človeški, popust.