Pojdi na vsebino

Pri koscu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pri koscu
Franc Domicelj
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nikar, nikar ne mahni sim,
kjer cvetke rastejo;
te prosim, prizanesi jim,
saj dokler docveto!

Al mar ne čutiš nič vonjav,
ki 'z perjiča puhté?
Ne vidiš, kakšen kras so trav, –
te nič ne veselé?

Glej, glej! iz te bučelica
zletela ravno kar.
Napila meda sladkiga
se je – o stoj! nikar!

Al ojstra kosa le verší,
sekáč ne čuje me;
pod koso vse mu obleži,
osat in rožice.

Po tleh ležé in se sušé,
kermilo so goved, –
vonjava, zalost njih – kje je?
In kje je njihov med?

Pri smertni postelji sem stal
mladenčev in deklet,
se kosca spomnil sem in trav,
na rože in na njih med.