Pri Špiritistinji
| Pri Špiritistinji. K. |
| |||||||||||||
Slačnikovki je umrl mož. — Zelo je žalovala za njim. In kako bi ne, saj sta dolgih 55 let nosila skupaj težki jarem zakonskega stanu v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, v bogastvu in revščini.
Zato tudi ni čuda, da se ji je vsako noč sanjalo samo o njem.
"Gotovo še kaj pomoči potrebuje?" je mislila Slačnikovka in dala za več sv. maš.
Toda sanje kar niso prenehale. Vsako noč ga je videla.
"Mase že ne pomagajo," si je mislila. "Kaj bi neki naredila še drugega?"
To je nekega dne potožila tudi sosedovi materi, ki je bila pa precej brezverna. Pač pa je pridno zahajala v "cerkev" k znani špiritistinji, ki duhove kliče in ž njimi govori. Tej je pa vse verovala. In Mrs. Struma ni imela bolj verne "župljanke", kakor je bila ta soseda.
"Ej, kaj bi dajali za maše? To ni nič. Vi pojdite k Mrs. Struma in ji povejte, kako se vam sanja, pa boste videli, da vara bo povedala, kje je vaš mož in če res kaj pomoči potrebuje. In če jo potrebuje, mu jo bo že ona naklonila. Kar k nji pojdite!"
Seveda je bila Slačnikova še hvaležna dobri sosedi, da ji je nasvetovala, kam naj gre in kaj naj stori, da bo pomagala možu, ako kaj potrebuje. Še tisti dan, precej po obedu, je odhitela k nji.
špiritistinja jo je sprejela z veseljem, seveda.
"Mrs. Struma, prišla sem vas prosit, če bi mi mogli poizvedeti, kje je moj rajnki mož. Umrl mi je pred 14 dnevi in sedaj se mi vsako noč o njem sanja. Moja soseda mi je pa pripovedovala o vas, da morete govoriti tudi z duhovi. Ali bi mogli poklicati tudi mojega moža in bi izvedeli, ali je že v nebesih, ali pa še kaj pomoči potrebuje, ko se mi toliko o njem sanja."
"Seveda, seveda, bom to prav rada naredila. Kar tukaj se vsedite in počakajte, bom šla takoj duhove klicat in jih vprašat."
In odšla je v sosedno sobo, kjer je bila popolna tema, odkoder se je kmalu čul strašen ropot, tako da je bilo Slačnikovke kar strah in so se ji lasje ježiii.
"Vaš mož je še v vicah," je rekla spiritistinja, ko je čez kakih pet minut prišla nazaj.
"Se mi je zdelo, da mora biti še v vicah, ker drugače bi se mi ne sanjalo toliko o njem", je rekla vsa vesela Slačnikova mati, vesela, da je imela prav, ko si je sanje tako razlagala.
"Pa ni nič povedal, kaj naj naredim, da bi mu pomagala iz vic?" je dalje vprašala špiritistinjo.
"Da, povedal je, pa vam ne smem povedati. Pač mu pa lahko pomagam jaz. Ako mi daste $10.00, pa ga bom sprayila v nebesa", je hitela govoriti Mrs. Struma.
"I, seveda jih rada dam," in oditela je Slačnikovka deset dolarjev špiritistinji in vesela odšla domov.
Toda zastonj. Sanje o možu niso prenehale. Kar še ga je videla večer za večerom, kakor hitro je le zatisnila oči.
Ko tako celi teden niti ene noči ni bilo, da bi se ji ne bilo sanjalo o možu, gre vsa obupana zopet k špiritistinji in ji to potoži.
Čakajte, grem pogledat. Bomp videli, kje je sedaj," ji pravi spiritistinja in je zopet odšla v temno sosedno sobo. Zopet je strašno, še bolj kot zadnjič, ropotalo. In še čudne glasove je čula Slačnikovka, kakor glasove duhov. Kar trepetala je strahu.
"Res je, žena," jo nagovori špiritistinja, ko se slednjič vrne nazaj k Slačnikovki, "mož še ni v nebesih. Samo napol je šele iz vic. Ako daste še $10, pa ga bom popolnoma rešila.'
Slačnikovka je zopet prevesela naštela zahtevani denar na mizo špiritistinji in zadovoljna odšla domov v nadi, da bo sedaj mir.
Pa ga ni bilo. Kar naprej je še vsako noč sanjala o možu. Celih deset dni je tako zopet trpela. Ko pa le ni bilo miru, šla je zopet k špiritistinji, da bi izvedela, kaj je uzrok, da se ji še vedno sanja, ko je vendar plačala že $20.00 za njegovo rešitev.
Špiritistinja je šla seveda zopet v svojo temno sobo, zopet je ropotalo in zopet so se čuli strašni glasovi duhov.
"Žena, vaš mož je že skoraj rešen iz vic," ji pravi Mrs. Struma, ko se vrne čez nekaj časa iz svoje temne sobe. —
"Vendar popolnoma pa še ni. Samo noge ima še v vicah. Drugi je pa že ves ven. Ako daste še §10.00, pa ga bom popolnoma rešila."
"O, če ima pa samo noge še tam, pa naj kar bo, kakor je. Saj ga je itak zmiraj v noge zeblo", je odločila Slačnikovka in odšla.
Mrs. Struma je pa milo za njo gledala, ker je bila prepričana, da bo dobila še en desetak. Pa ga ni. No, pa se je slednjič potolažila, vsaj $20.00 tudi ni taka malenkost in se v — pest smejala norosti ljudi, ki se dajo tako za nos voditi.