Prišel sem do belega vratu...
| ← Mojster sem... | Prišel sem do belega vratu... Zvezde T. Š. Tomaž Šalamun |
Videl sem kako pade planet... → |
| |||||||
Prišel sem do belega vratu.
Temelji so se vneli. Kapuco sem si
razvezal, da me ne bi zadrgnila.
Najprej sem videl naravo v nadstropjih.
Vrtela se je na policah ogromne vrtavke
v zvezdni noči. Zelenje tam me je
podalo naprej, drugemu zelenju, ki je
zahtevalo in dobilo oko pod brado.
Odprlo se je kot privzdižni most,
da sem skozi njega skoraj padel dol.
Drvel sem skozi goščavo, ki ni bila niti
tamariska, niti mah, niti grmičevje.
Bil sem pol ptič, pol reptil in na križu,
slastno ubran in mogočen med učenci,
ki so bili tudi sami Bog in Kristus.
Čim sem jih objel, so se njihove
ne še popolnoma prerojene plasti
začudile in začele sikati in hladiti.
Potem se spomnim, da sem pri večerji
rekel, da se mi je zdela božja
glava strašno seksualna, in da ni bilo
pomote niti pri eni sami besedi,
ki smo jo zamenjali, dokler nisem
za las prehitel sovražnika —
ekonomije moči.