Prepir med cerkvico sv. Križa in marelico v sadovnjaku Pod skalco

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Prepir med cerkvico sv. Križa in marelico v sadovnjaku Pod skalco
Zoran Božič
Objavljeno z dovoljenjem dedičev avtorskih pravic
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Marelica, marelica,
kaj še počneš na svetu?
Je treba te požagati,
saj les prav pride kmetu.
Si stara, grda, zgubana,
usihajo ti veje,
le malo daješ še plodov,
sadjar se ti le smeje.

Oj, cerkvica, oj, cerkvica,
si daleč od poštenja.
Ne vidiš, da podporni zid
zob časa že načenja?
Od turnov štirih eden sam
krasi tvojo podobo,
se ugrizni v jezik in končaj
že enkrat s svojo zlobo.

Marelica, marelica,
nikoli ne boš srečna,
trohnenju si zapisana,
ni vsa narava večna.
Prišel bo veter, hud naliv,
polomil ti bo veje,
ostal bo štrcelj, spomenik,
ki veš, da nič ne šteje.

Oj, cerkvica, oj cerkvica,
a ti boš pa vesela?
Ko toča bo spet padala,
v viharju boš trpela.
Odnesel streho hud bo piš
in korci se razbili,
vaščani pa le z muko spet
te bodo obnovili.

Marelica, marelica,
potem pa ti kar rasti,
četudi ti lesen boš kip,
sadjar naj te kar časti ...
Naj vetrič kdaj poboža te,
popotnik občuduje,
pod tabo v vročem juliju
mlad par se pomenkuje.

Oj, cerkvica, oj cerkvica,
prišla si do spoznanja,
da kar je zraslo, naj živi,
še Bog se temu klanja.
Ti bodi dalje varuh moj
in klenkaj mi z zvonovi,
varuj nam drage dušice,
počivaj nad grobovi.

27. 3. 2021