Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846, 1847 in 1848

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846, 1847 in 1848
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 11 (13.3.1850), 12 (20.3.1850)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kér se bo po novih postavah tožba in sodba pregreškov in hudodelstev prihodnjič drugač ravnala, namreč očitno in ustno s prisežnimi možmí, je minister pravíce predložil unidan cesarju pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v našim cesarstvu v 4 létih.

Za vsaciga človeka, kterimu je mar za dušni in telesni blagor njegoviga bližnjiga, je ta dokazek silno imeniten; torej posnamemo iz njega nektere rečí v premišljevanje vsim rodoljubam.

Skupno število eno léto razizkovanih hudodelstev je bilo: v Estrajhu s Salcburškim vred 3566, na Štajarskim 638, na Koroškim 153, na Krajnskim 208, na Teržaškim, Istrijanskim in Goriškim 196, na Českim 3562, na Marskim 1136, na Šlezkim 517, na Tiroljskim 618, v Dalmacii 522, v Galicii in Bukovini 4235, na Lombarškim 1723, na Beneškim 1460. (Ogerska, Erdeljska, Horvaška dežéla niso v tem dokazu zapopadene, zató kér so imele drugačni kaznovavni zakon.)

Na stotavžent duš je prišlo tedej v Estrajhu 151, na Štajarskim 63, na Koroškim 48, na Krajnskim 44, na Teržaškim i. t. d. 39, na Českim 81, na Marskim 64, na Šlezkim 110, na Tiroljskim 72, v Dalmacii 126, v Galicii 83, v Lombardíi 62, na Beneškim 64.

Po tem takim je bilo v nadvojvodstvu Avstrijanskim nar več razizkovanih hudodelstev (untersuchte Verbrechen), potem pride Dalmacija in Šlezko. V Estrajhu zató, kér je na Dunaji vse baže ljudí skupej, revnih, postopačev, delavcov v fahrikah i. t. d. V Dalmacii zató, kér je ljudstvo malo malo omikano, in nagnjenje do krivaviga maševanja i. t. d. silno. Na Šlezkim je huda lakota in potreba tkavcov, ki je po goratih krajih te dežéle v imenovanih létih razsajala, število hudodelstev povišala. Tudi na Českim je revšina prostiga ljudstva in dragína v létu 1846 in 1847 število hudodelstev pomnožíla.

Nar menj hudodelstev je bilo na Teržaškim, Istrijanskim, Goriškim, Krajnskim in Koroškim. –

Kar sorto hudodelstev zadéne, je bilo sploh nar več hudodelstev zavolj poželjenja po ptujim blagu dopernešenih. – Nar več hudodelstev zavoljo tega je bilo dopernešenih v Estrajhu, na Štajarskim, Koroškim, Českim, Marskim in Šlezkim; nar menj pa na Krajnskim, po tem v Dalmacii in na Lombarško-Beneškim.

Silnih hudodelstev (Gewaltthätigkeiten) so se južne dežele, slovanskiga in laškiga rodú, nar bolj vdeležile; to prinêse vročina krajev in vino seboj. Nar več hudodelstev te sorte je bilo v Dalmacii, na Lombarškim, Primorskim, Tiroljskim (v južnim delu), Českim in na Štajarskim (spodnjim), – na Českim in Štajarskim pa se je to število še le v létu 1848 takó povikšalo.

Hudodelstev iz nečistosti je bilo nar več na Laškim, Primorskim, Tirolskim; – nar menj pa na Českim, Gališkim, Krajnskim, Marskim, Šlezkim in Dalmatinskim.

Nar več ubijáv (Todtschlag) je bilo na Krajnskim, kjer je med 100 hudodelci 12 ubijavcov! Po tem v Dalmacii in v Primorskim, kjer pride na 100 hudodelcov 9 morivcov in ubijavcov.

Požigavcov je bilo nar več na Galíškim in Dalmatinskim, potem na Šlezkim, Marskim in Krajnskim; nar menj na Laškim in v Estrajhu. Ropanja je bilo dopernešeniga nar več na Laškim, Dalmatinskim Krajnskim in Koroškim.

Poglejmo zdej hudodelce po spôlu, starosti in omikanosti, in pomína vredne reči bomo zvedili.

Med 100 obsojenimi hudodelci je bilo na Salcburškim več kot ena četertína žensk, na Koroškim jih je bilo 21 med sto, v zgornjim Estrajhu 20, na Šlezkim 17, – nar menj žensk je bilo obsojenih na Laškim, Dalmatinskim, Gališkim, na Primorskim in v Bukovini (4 do 8 od sto). Pomína vredno je, de na slovenskim Štajarskim (10 med sto) in na Laškim Tiroljskim (3 med sto) je bilo veliko menj žensk obsojenih, kakor na nemškim Štajarskim (16 med sto) in na nemškim Tiroljskim (21 med sto). V goratih krajih nemškiga Tiroljskiga, Salcburškiga, Koroškiga in zgornjiga Štajarskiga je bilo sploh nar več žensk obsojenih.

Kar starost zadene, je nar več hudodelcov med 20 in 40 léti. Mladih hudodelcov med 14 do 20 lét je bilo narveč (25 ali 26 med sto) v spodnjim Estrajhu (posebno na Dunaji), v Teržaškim Primorju, v Bukovini in na Koroškim, – nar menj pa (11 ali 13 med sto) jih je bilo v Galicii, na Krajnskim, Českim, Dalmatinskim, Tiroljskim in Salcburškim.

Posebniga pomína vredno je tudi vediti, v kterih dežélah je bilo nar več tacih hudodelcov obsojenih, ki so že enkrat ali večkrat kazin (štrafingo) prestali, in kjer je bilo nar več tacih, ki so bili pervikrat obsojeni.

Nar več pervikrat obsojenih hudodelcov kaže Dalmatinska in Krajnska dežéla, potem Bukovina, Lombardija in Teržaško Primorje – tedaj ravno v teh dežélah, v ktérih je bilo nar več tacih iz sodnije izpušenih, kterim se hudodelstvo ni skazati dalo. To je znaminje, de v téh dežélah se vnovič zasačenim hudodelcam veliko težji njih hudodelstvo skazati zamore, kakor v drugih dežélah avstrijanskiga cesarstva. – Nar več tacih hudodelcov, ki so bili že enkrat ali večkrat kaznovani, je na Salcburžkim, Tiroljskim, Šlezkim, v zgornjim in spodnjim Estrajhu.

Kar stopnjo omikanosti ali izobraženosti (Bildungsstufe) hudodelcov zadene, se ne more ta tukaj bolj na tanjko določiti, kakor le s tem, de se zvé: ali so hudodelci brati in pisati znali, ali ne?

Vunder že v tem je očiten in velik razloček!

V Dalmacii, Galicii in Bukovini je bilo med sto hudodelci 90, na Krajnskim, slovenskim Štajarskim in Beneškim 70, na Šlezkim, Teržaškim, Goriškim, Istrijanskim, Koroškim in Lombarškim 60 tacih, ki niso ne brati ne pisati znali!

Te številke same po sebi glasno vpijejo, kakó potrebno je vsacimu človeku šolsko podučenje in omikanje, kér, kakor v našim cesarstvu takó tudi sploh na celim svetu, se najde nar več hudodelcov v versti tistih ljudí, kterih šolsko podučenje ni omikalo.

Minister pravíce sam pravi, de to obilniši število hudodelcov iz verste neomikanih ljudí očitno kaže, de je ljudskih šol silno silno potreba!

De bi pač ta opomín ministra pravíce ne ostal glas vpijočiga v pušavi, in de bi po zgorej dokazanih številkah tudi tisti možje spregledali, kteri velike dobrote in potrebe ljudskih šol dosihmal še niso spoznali! De bi se iz tega tudi kmečki starši, ki svojih otrok v šolo pošiljati nočejo, se prepričali, de je šolsko podučenje njenih otrok na vse straní potrebno! –

Vikši sodnjištvo na Dunaji je v vsih dežélah avstrijanskiga cesarstva skupej 357 hudodelcov k smerti obsodílo, po milosti cesarja je bila pa smertna kazin 330 hudodelcam odpušena, tedaj je bilo v imenovanih 4 létih 1845, 1846, 1847 in 1848 po celim našim cesarstvu le 27 hudodelcov ob glavo djanih.