Predpustna (Vojteh Kurnik, 5)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Predpustna
Vojteh Kurnik
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Oj! lani je zbegal
vse vojskini hrup,
okoli razlegal
se jok in obup.

Ločitve so bile
namesto porok,
dekleta zgubile
so ljubljence z rok.

Marskteri je puško
na ramo uzel,
junak šel na vojsko,
smert belo objel.

No! letos imamo
spet ljubljeni mir;
kdor ima že zbrano,
napravi naj pir!

Al dobro premisli
jo vendar popred,
ne bodo da kisli
obrazi posled.

Domači pregovor
glasí se tako:
„Najzvestejši malar
je lastno oko“.

Zatorej izvoli,
kar tebi je všeč;
ne tekne nikoli
prisiljena reč.

Človeka lastnosti
v zakonu cvetó,
vse prejšne skrivnosti
na svitlo gredó.

Nektera, bi rekel,
najboljši je stvar, –
pa revež opekel
bo se za vsigdar.

Je termaste glave,
nje jezik pa strup,
nasnuje grenjave
le možu nakljub.

Skor vse se na sveti
predelati dá,
le termo zatreti,
pri ti nič ne zdá.

Nedolžna beseda
je taki že konj,
ko iskro iz leda
bi kresal zastonj.

Gorje! kdor zadene
na takošno kost,
ki, kamor se krene,
mu krati prostost.

Kjer žena kraljuje,
mož hlače zgubí,
pod krevso zdihuje,
kot babjek sloví.

Zato ne pustite
si vzeti pravic,
možaki spolnite
svoj lastni poklic!

Tako tud' ženice!
In vse bo šlo prav,
iz božje desnice
rosil blagoslov!