Predpustna (Domoljub)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Predpustna (Domoljub).
Anonimno
Izdano: Domoljub 4. februar 1892 (5/3), 31
Viri: dLib 3
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Načelnik železniške postaje Godarville v Belgiji imel je domačo kozo, ki je njegovi družini dajala mleko za vsakdanjo porabo. Ta koza pa je imela svoje muhe. Vajena je bila samo žensk, da so jo molzle. Ako je kak moški prišel blizo nje, jela je skakati ter je mleko zadržavala. Nekega dne so ženske šle od doma, ne da bi bile načelniku skuhale zajutrek. Ta pa ne bodi len, hoče sam skuhati zajuterk. Kavo je dobil v kuhinji, a mleka ni bilo. Zato gre sam v hlev, da bi kozo pomolzel. Toda koza, ko zagleda načelnika v hlevu, začne skakati in biti okrog sebe. Načelnik spozna, da nič ne opravi. Ker pa je poznal kozje muhe, zato skoči v sobo ter ondi vrže na-se krilo svoje žene ter dene na glavo žensko ruto. Ko pride v ženski obleki v hlev, je koza popolno mirna, in on brez težave namolze potrebnega mleka.

Toda načelnik v svoji molžarski gorečnosti pozabi, da ima v kratkem dospeti vlak na postajo. Naenkrat začuje brlizganje bližajočega se vlaka. Ves prestrašen vrže načelnik posodo z mlekom na stran ter hiti k vlaku pred postajo. V tem hipu, ko je že vlak skoro na postaji, spomni se načelnik, kakšno obleko da ima na sebi, potegne ruto raz glavo ter jo vrže v svojo sobo in vzame od tam svojo rudečo kapico, na krilo pa pozabi. Pogled na moža z veliko črno brado oblečenega v žensko obleko z rudečo kapico na glavi seveda je bil čuden. Zato so popotniki došli z vlakom strmé gledali skozi okna, kazali nanj in se glasno smejali. — Nekateri pa so kričali: »Glejte, norec stoji na postaji! Žandarji, primite norca!« — Tedaj se še le načelnik zavé, v kakšni »uniformi« da stoji pred vlakom ter se urno skrije v svojo sobo. — Gosposka je preiskala vso stvar, ki se je tako razjasnila, kakor smo poročali, Načelnik je bil za kazen prestavljen na drug kraj. Najbrže da bo v prihodnjič skrb za kozo in za zajuterk prepustil domačim ženskam. — Šmentana koza, kaj vse si zakrivila s svojimi muhami!