Predloga:Izbrano besedilo/junij 2011
Pisalo se je leto 4000 po Kristovem rojstvu!
Zaspal sem bil, in dve tisoč let so me imele v sebi moči zemlje slovenske.
Tedaj je pristopil angelj Gospodov, angelj Azrael, in mi ukazal: »Vstani!«
Vstajal sem. Ali prostor – meril mi je šest čevljev v dolžini – ki mi je bil spočetka preozek in pretesen, mi bil je že preobširen, takó da bi se bil zlahka raztegnil na vse straní, samó da sem imel kàj, kar bi se bilo sploh dalo raztegniti! Toda angelj Gospodov je dvignil žarečo svojo roko, in z vseh štirih krajev sveta so se zbirali in zbrali ostanki mojega rojstva. Dejal je angelj Gospodov: »Vstani in vzemi prejšnjo obleko svojo!«
Storil sem takó, in bila mi je znova pretesna stoinstoletna moja sobica. Na levi in desni stráni so zaječali duhóvi, češ da jih potiskam s kraja, kjer so si pridobili pravico, utrjeno po mirni tisočletni posesti.
»Sodnik te kliče pred svoj prestol,« je govoril óni, ki me je bil vzdramil iz smrtnega spanja, »Izkazati ti hoče milost!«