Predgovor k zbirki.
| Predgovor k zbirki. (Zakaj? Zato!) Anton Brezovnik |
Zakaj je Bog psa ustvaril? → |
| |||||||
Ta zbirka je nastala prav za prav iz mojih pripravljevalnih zvezkov. Imam namreč to navado, da podam pri šolskem pouku, potem ko sem razvil predmetovo resno (znanstveno) stran, če le mogoče, tudi kakó si razlaga vedno živa ljudska domišljija ta ali oni zgodovinski ali prirodni prikaz, to ali ono živalsko ali rastlinsko svojstvo. Ljudska domišljija, ta neusahni vir prave poezije, katero nam je vsekakor pridno gojiti tudi v ljudski šoli, ve nam razložiti skoro vsak nenavadni prikaz; nji ni ničesar pretežkega, ničesar skritega; ona ne pozna temine. Ker ljudska domišljija opisuje navadno glavno značajno potezo, glavno svojstvo stvari ali prikaza, zato se vtisne naš pouk mladini veliko trajneje v spomin, nego če posluša le kolikor toliko suhoparno znanstvo. Zato in pa da nauk bolj oživim, dodajam rad resnemu tudi kratkočasno. Utile cum dulcis!
Pri sestavi te zbirke nisem torej imel skoro drugega dela, kakor da sem povil te pripovedke, nabrane o priliki mojega pripravljanja iz raznih knjig in listov, recimo iz Vrtca, Lj. Zvona, Ljud. knjižnice, Popotnika, Večernic, Österr. Jugendbibliothek, Wunderblumen, Heimat i.t.d., skupaj v en venec ter urejenega podal ljubi slovenski mladini, da more pripovedke tudi doma prebirati in njih zlati nauk premišljevati.
In zbrane pripovedke niso namreč le kratkočasne, nego tudi prav zeló poučne. Kakor rdeča nit se skozi veliko večino zbrane tvarine vleče vzvišeni nauk, da »Bog dobro plačuje in hudo kaznuje,« da »pade vsaka kletev nazaj na onega, ki jo je namenil svojemu bližnjiku« in da
»Bog nikol’ se ne prekane,
Nikdar dolžen ne ostane;
In se vender rad usmili,
Kadar prosimo ga v sili.«
V tej zbirki so pripovesti resne in šaljive, pobožne in posvetne, le podlih in pohujšljivih bi blagi čitatelj zastonj iskal v nji. Ker torej le-teh ni, sme se zbirka v roke podati vsakemu stanu, vsakemu spolu, vsaki starosti!
- Da bi rodila obilega sadu!
- Vojnik pri Celji.
Nabiratelj.