Pravljica o brvi in ovcah.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pravljica o brvi in ovcah
Babica pripoveduje
Kristina Brenkova
Spisano: Simona Omahen, Petra Gobec
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt




Nekoč je živel možiček in je imel sina edinca. Rekel je sinu:

— Ljubi sin, velik si zrasel in močan si. Pojdi po svetu, oglej si ga in poišči si kakšno delo.

Tako je šel sin po svetu. Prišel je v veliko vas in tam je šel služit k bogatemu kmetu. Pasel je njegove ovce. Čreda je bila velikanska in ovac toliko, da jih ne bi mogel prešteti v dolini, kjer so se pasle.

Nekega dne je zapihala mrzla burja, deževalo je kot iz škafa in še veter je potegnil. Napolnile so se struge rek in potokov, vode so prestopile bregove in podrle mostove in brvi. V dolini, v kateri je naš pastir pasel ovce, je ostala ena sama brv, in še ta je bila stara in trhla. Le po ena ovčka je smela čeznjo, in še pod to ovčko je brv škripala in hreščala. Pastir pa je moral prepeljati vse ovce prav čez to brv. Prešla je prva ovčka, prešla je druga, prešla je tretja, in ker je bilo ovac toliko, so šle in šle in šle in še zmeraj niso vse prešle čez brv. Zdaj moramo pa počakati, da bodo vse ovce prešle čez brv...

— In kako gre pravljica naprej?

— Najprej moramo počakati, da bodo ovce prešle čez brv.

— Mar ovce še niso prešle čez brv?

— Kje pa, ko jih je toliko.

— Kdaj bodo pa ovčke prešle brv?

— Ko bodo vse na drugem bregu.


Zapisovalec neznan