Pravica močnega
| ← (Obiski so prilepljeni na slike.) | Pravica močnega Analogije svetlobe Tomaž Šalamun |
(Koliko pajčolanov...) → |
| |||||||
PRAVICA MOČNEGA
Pravica močnega je vzeti vse.
Spomin in mladost, oblake in
otožnost. Nisem vedel,
prisegam, da nisem vedel kaj počnem, ko sem vam
ropal srce. Samo
vesel sem bil, ganjen in hvaležen svojim
svetlim zvezdam. Mislil sem, da je moj plen
ljubezen, in prah, zdaj nem,
dar. Dosti
vrst sem vzgojil. Krilate opice in
sinje kakaduje. Še
vas sem premamil, lisice, da ste postale
kralj zveri. Res sem mislil, da sem
božja mravlja, ki sem vse
sam znosil na svojih
plečih. Zato
trohnim in bledem uro, ko boste
ozeleneli, travniki. Z
izbrisom mojega telesa vam bo pečat
vrnjen, črički in studenci, sončni
vzhod nad Trento. Mehke
meglice nad domom bodo spet
svete, kot so bile.
Samo še hip, zastrupljeni otroci. Samo še
ta požirek, da se zemlji
vrnem.