Praga
| ← Meyerlinck | Praga Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Daguša, Sončece → |
| |||||||
Notri pobeljene kapke, ki so
motrile v nosnice in grad, grad,
razčesan nazaj. Pila (blue), luč
forme, vode teptane, dal bi si
angela na ograjo, če ne bi imel
smešnih las. Smotka je za iztrgat in
zvit, i bi. V ustju lis. Bi v glini
nagnjen. Sonce je vdrlo v
harmonij, v usnje je vdrl Noe
s trato za zebre, s trato za
kosme pivnika med šeleshamerjem.
Vidi vidra vid? Nam dajo oblaki
sluh? Vsi mi počivamo v
ogromnem krilu s punčko iz stekla.