Pozna pisma IV.
| Pozna pisma IV. Vera Albreht |
| |||||||||||||
Metali so v požrešna žrela zvéri,
ne oziraje se na rod in spol,
nje, ki so skozi zevajoče dveri
prignali jih kot žrtve za pokolj.
Pošastno se valil je dim v oblake,
raznašal veter je pepel kosti,
ki padal po lepenkah je barake
na naše vse bolj zredčene redi …
V peklenskih urah je kot v odrešenje
zazrlo kvišku se nebroj oči,
ko se začulo v zraku je brnenje –
in iz vseh src, pogaženih od muk,
je kriknilo: Še bo prišlo Vstajenje!
V milijonih raste sleherni tvoj vnuk!