Poziv glede uredbe potresnega opazovanja na Kranjskem.
| Poziv glede uredbe potresnega opazovanja na Kranjskem |
| |||||||||||||
Malo je znanstev, v katerih je treba strokovnjaku toliko pomoči širnih krogov, kakor če mu je zasledovati bistvo potresov; kajti vsak tak pojav se da preiskovati le na podlagi mnogih poedinih opazovanj iz vseh krajev potresnega ozemlja. V mnogih deželah starega in novega sveta je zatorej opazovanje potresov dandanes urejeno po premišljenem načrtu, in ta uredba je vedi pridobila že znamenita spoznanja.
Odkar je meseca aprila 1. 1895. grozna potresna katastrofa zadela našo ožjo domovino in se je pozornost vseh obrnila na tajno podzemeljsko silo, se čuti „Muzejsko društvo za Kranjsko" poklicano, da opazovanje potresov v svojem okrožju tako uredi, kakor je dandanes v naših sosednjih deželah, na Hrvaškem (od leta 1881.), na Koroškem in Štajerskem, urejeno na korist znanosti, pa tudi — to trdno upamo — na splošno korist človeštvu; saj so že dostikrat čisto znanstvene preiskave porodile iznenadne praktiške uspehe.
Cesarska akademija znanosti na Dunaju se je iz enakih nagibov istočasno odločila, dar uredi potresno opazovanje temeljito in trajno po vseh avstrijskih deželah. „Muzejsko društvo za Kranjsko" bo torej v tej stvari delovalo za cesarsko akademijo, in akademija bo društvo podpirala.
Zatorej vljudno pozivljemo vse one, ki pritrjujejo vzajemni nakani cesarske akademije in Muzejskega društva, naj blagovolijo sodelovati, da se namera zvrši.
Vsak poročevalec prevzame le-to preprosto nalogo: kadarkoli se v njegovem bivališču prigodi zemeljski potres, naj popiše, kako se je potres pojavil, in sicer kolikor je opazil sam, ali pa zvedel od znancev. Poročilo naj pošlje kolikor moči kmalu potem „Muzejskemu društvu za Kranjsko v Ljubljani."
To bode skrbelo, da se došla poročila že v društvenih publikacijah znanstveno uporabijo, ob enem pa bodo cesarski akademiji znanosti vsak čas na razpolaganje. Naj bi naša zasnova rodila zanimanje, delo in uspeh!
Navod za poročanje o potresih.
Poročilo bo prav dostikrat imelo dovolj prostora na poštni dopisnici; redkeje bo dosti obširno za pismo.Poročilo bodi kolikor moči tako sestavljeno, da odgovarja na ta-le vprašanja, ako ne na vsa, vsaj na nekatera:
1. Na katerem kraju, kateri dan, katero uro in minuto se je potres začutil? Ura, po kateri se opazuje, naj se kolikor moči kmalu primerja z bližnjo kolodvorsko ali brzojavsko uro in pove naj se, na katero uro se nanaša zaznamovani čas.
2. Koliko sunkov se je pojavilo in v katerih presledkih? Koliko časa so trajali sunki, kako dolgo se je vsled njih še treslo?
3. Kakovo je bilo gibanje? (Udarec od spodaj, kratek sunek od strani, polagoma zibanje, valovanje ali le trepetanje itd.) Ali je bilo gibanje različno ob različnih sunkih?
4. Od katere strani neba je gibanje prišlo, kolikor se je smer začutila, in kolikor se je spoznala po nihanju zazibanih stvari, n pr. visečih svetilk?
5. S koliko silo se je prijavil stresljaj, to se pravi, kakove učinke je provzročil? Ali je poškodoval hiše in kako? Ali je poročevalec začutil potres na prostem, ali v hiši, stoječ ali ležeč, pri kakšnem opravilu?
6. Ali je tudi uho začutilo potres in kako? (Bučanje, zvenenje, rožljanje, hipno ali trajno itd.) — Ali se je zvok začutil pred potresom, ali za njim, in kako dolgo je trajal?
7. Kake prikazni so se sicer še pojavile? (Ali so studenci usahnili, ali se skalili, ali začeli na novo izvirati; ali so zašumeli gozdi, se odtrgale skale; ali se je pojavil močen veter ali nenavadne vremenske ali druge izpremembe v ozračju, ali so zavalovala jezera, ali se je na živalih kaj posebnega opazilo itd. ?)
8. Ali utegne poročevalec naznaniti še nadaljnja opazovanja znancev ali drugih ljudi iz svojega kraja, ali nam more imenovati osebe, ki bi mogle kaj sporočiti ?
Na kaj je treba posebno paziti, da se na peto izmed gornjih vprašanj prav odgovori, to kaže nastopna potresna lestva, ki v ta namen služi drugod po Evropi in v severni Ameriki.
Potresna lestva.
I. Mikrosejzemsko trepetanje; to začutijo le najrahlejši instrumenti in dobro vajeni opazovalci.
II. Silno slabotno gibanje; sejzmometri je gotovo začutijo, ljudje le izjemoma ob posebno ugodnih okoliščinah.
III. Prav slabi sunki; človek jih začuti, ako bdi in miruje, presodi tudi njih smer in trpež.
IV. Slabi sunki; tudi hodeč jih človek začuti; premakljive stvari se zatresejo, okna in vrata se zapro ali odpro, tla in stropi v sobah pokajo.
V. Srednje močni sunki. Vse stvari, ki niso zvezane s svojo trdno podlago, se zazibljejo, tako pohištvo i. dr.
VI. Močni sunki. Ljudje se vzbude iz spanja, zvončki po hišah zazvone, zrkala in podobe po stenah se zazibljejo, nihala se uram ustavijo, drevesa se vidno naklonijo.
VII. Prav močni sunki. Premakljive stvari se prevrnejo, kosi ometa od stropa in sten popadajo na tla, cerkveni zvonovi zazvone, ljudje se sploh prestrašijo, ali zidovom se ne zgodi škoda.
VIII. Zelo močni sunki. Dimniki se porušijo, zidovi prepočijo.
IX. Izredno močni sunki. Mnoge, dobro zidane hiše se ali po nekoliko ali popolnoma porušijo.
X. Najsilovitejši sunki. Vse hiše se popolnoma zrušijo, po zemlji nastanejo dolge razpoke, tu ali tam se hrib utrga.