Povabilo Slovanam

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Povabílo Slovanam
Objavljeno kot pismo skupine čeških osebnosti.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 20 (17.5.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kdo izmed nas bratje! se ne ozrè žalostniga serca na pretečenost našo? in kdo ne vé, de vse to, kar smo preterpeli, se je zgodilo, kér se sami sebe nismo zavedili in kér smo bili ločeni brat od brata? Ali po dolgih vékih, v kterih smo eden na druziga pozabili, v kterih je tolika nesreča otežíla glave naše, smo došli do tega spoznanja, de smo eno têlo, de smo bratje! Prišli so važni časi, ki so osvobodili narode in jih težkiga bremena rešili, pod kterim so zdihovali. Ti časi so rešili tudi nas Slovane, de zamoremo to glasno izreči, kar smo že davnej občutili, de zamoremo prevdariti in skleniti, kar je k našimu pridu. Narodi Evropejski se pomenjajo in zedinjujejo med sabo; Nemci so poklicali v svoje zedinjenje zbor v Frankfort, ki terja, de bi mu deržava avstrijanska toliko svojiga samovladarstva prepustila, kolikor je treba za nemško zedinjenje, in de bi naše Cesarstvo z vsimi neogerskimi zemljami k novi nemški deržavi se priklopilo. Ta pristop bi ne le edinstva Avstrije, temuč tudi dozdanjo zavezo in samostalnost slovanskih narodov podkopal, kterih narodnost bi potem v nevarnost padla. Naša dolžnost je, de mi to, kar nam je nar svetejši, možko branimo. Došel je čas, de tudi mi Slovani se med sabo pomenimo in se zedinimo v mislih svojih. Kér tedej z radostjo od mnogoverstnih slovanskih krajev nam oznanjene vošila spolnemo, razglasimo ta poklic vse Slovanam avstrijanskiga cesarstva, in povabimo vsim rodoljube, kteri imajo zaupanje svojiga naroda in kterim je naša občna korist pri sercu, de bi se sošli 31. tega mesca v staroslavnim slovanskim mestu Pragi, kjer se bomo vzajemno zastran vsiga tega pomenili, kar korist našiga naroda zadeva in kar nam je v teh važnih časih storiti potreba. Ako bi tudi drugi Slovani, zvunaj Avstrijanskiga Cesarstva živeči, k tem našim zboru prišli, nam bojo mili in dragi gosti.

V česki Pragi 1. véliciga travna 1848.

J. M. grof Thun. W. grof Deym. J. vitez Neuberk. P. J. Šafarík. K. Malisz. Fr. Palacky. W. Hanka. L. Štúr. J. P. Jordan. J. E. Wocel. K. W. Zap. Dr. F. L. Rieger. W. Grzybowski. Št. Aranitski. W. Štulc. M. Panić. K. M. baron Villani. K. J. Erben. Dr. Fr. Miklošić. Dr. A. J. Bek. Fr. M. Klácel. Dr. J. Dworáček. J. Lubomirski. J. Dobrzanski. V. grof Waldštein. M. Papić.

Vsi dopisi v teh rečéh se pošiljajo na odbor te skupštine pod nadpisam (An das Comite für die Slavenversammlung in der Bürger-Ressource in Prag Nr. 141-2).

Serčno povabljeni so k temu zboru tudi Slovenci vsih krajev in upati je, kér se je med nami narodnost živo zbudila, de se bo veliko iskrenih in po druzih opravilih ne zaderžanih Slovencov našlo, ki bojo temu poklicu z veseljem sledili. Ljubljanski slovenski zbor bo gotovo tudi kakiga poslanca poslal k temu zboru, ki je slovesno in očitno oznanil 3 poglavne namene:

1) de naše Cesarstvo v svojim celim edinstvu nedotakljivo ostane in se Cesarju v vsim stara, nepremakljiva zvestoba ohrani; gerd lažnjivec in nesramen obrekovavec je, ki od ločenja, od Rusovske zaveze in kej enaciga govorí, s čim avstrijanski Slovani nimajo nič opraviti;

2 ) de Nemci svoje pravice, Slovani pa tudi svoje zadobé, in ne de bi en narod druziga zateral;

3) de se združeni posvetjejo, kako bi se narodnost Slovanov po nar gotovši in nar mirniši poti vstanovila, kér se z besedo taki pomenki lože, boljši in krajši zgodé, kakor po pismih.