Povabílo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Povabílo
anonimno
(turizem na Bledu)
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 12 (21.3.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Dežela krajnska nima lepš'ga krája,
Ko je z okoljšno ta ‒ podoba rája!

Dr. Prešerin.

Kdo ne pozná tega kraja, kterimu je rajnki Prešerin tako hvalo pél? Kdo, če še ravno tam ni bil, ni od njega saj kej slišal? ‒ Od Bleškiga jezera in njegove okrajne! Kdo, ki je le enkrat tamkej bil, si ne želí

Tje na otok z valóvami obdani,
V današnjih dnevih Božjo pot Maríje!
V dnu zad stojé snežnikov velikáni,
Poljá, ki spréd se sprosti lepotíje,
Ti kaže Bleški grad na levi strani;
Na desni gričik se za gričem skrije.

In tukaj želí neka družba, potrebo prostorne gostivnice za popotnike spoznavši, novo veliko in krasno poslopje sozidati.

„Sej imamo že pri Petranu prijazno gostivnico, ktera že davnej po deželi sloví in kjer smo se že večkrat pràv veselo po slovensko gostovali; sej imamo Malnerjevo in Majerjevo pràv pripravno, tudi vse hvale vredno gostivnico, ktera zamore veliko gostov sprejeti; sej je tudi še pri Jamarji in pri Vidicu v Bledu kaka izbica za popotne pripravljena ‒ čmu še več gostivnic?” nam zna kdo vgovoriti. To je vse res ‒ ali Bleški kraj bo od léta do léta bolj obiskan, ko bo še bolj poznan. Železnica bo Bledu še marsikteriga gosta in še marsiktero petíco privabila, če si bomo Krajnci tudi po vunanjih časopisih prizadevali, ptujce soznaniti s Krajnsko Švajco! Naša skerb mora biti za poznanje rajskiga kraja pripomagati.

Ko bo pa od léta do léta več popotnih v Bled zahajalo, morajo tù tudi pripravne gostivnice najti, de jim ne bo treba, preveč po domače za dobro vzéti. Ptuji, ki pridejo v toplíce in enake kraje, imajo večidel polno mošnjo denarjev ‒ zató pa tudi terjajo priročne in prostorne staniša. Ptujci so večidel kočljivi in zberljivi.

Kér pa že zdej večkrat prostora zmanjkuje ‒ kaj pa bo še le po tem, ko bo še veliko več gosto v v Bled hodilo?

Gosp. Guzeli, Malner in Majer, vitez Panc, Evzebi Rizzi, Ruard, Stroj, Ulrih, Dr. Zoff in baron Alfons Zois so tedej vkupej stopili in hočejo družbo napraviti, ktera naj bi denarje vkupej vèrgla, gostivnico sozidala, in potem posestnica te gostivnice bila. Po prevdarku bo k ti napravi 32,000 gold. treba. Ta znesik vkupej spraviti, se bo 320 akcíj napravilo; vsaka akcíja bo veljala 100 gold. Kdor tedej hoče v to družbo stopiti, in deležnik noviga pohištva in njegovih dohodkov biti, vzame eno ali več akcíj. Do konca prihodnjiga mesca maliga travna (aprila) naj se oglasi za to pri gosp. Malnerji in Majerji, kupcama v Ljubljani z besedo ali po pismu.

Če se vsih 320 akcíj ne bo spečalo, ne bo iz zidanja nič; in sleherni je konec mesca véliciga serpana (avgusta) svojiga deležtva odvezan.

Če se bo pa ‒ kar je upati, dovelj deležnikov zbralo, bo mesca maliga ali véliciga serpana velki zbor deležnikov v Bledu ali v Ljubljani, de se bo ta reč do gotoviga sklenila.

Upati je, de bo tù naloženi kapital gotove in dobre obresti (čimže) nesel.