Potovanje kapljice Katke

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Potovanje kapljice Katke
Olga Gutman
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nina je bila sama doma. Nekaj časa se je igrala, toda kmalu se je naveličala. Iz hiše ni mogla, ker je deževalo. Nekaj časa je brala, toda oči so se ji kar proti njeni volji zapirale. Ker je spoznala, daje spanec močnejši od nje in ga ne bo mogla premagati, se je ulegla na kavč in kmalu je utonila v globok spanec. Med spanjem jo je obiskala dobra vila Sanjavka. Prinesla ji je polno košaro čudovitih sanj.

Nini se je sanjalo, da se je spremenila v kapljico. Čisto pravo malo kapljico Katko. Z milijoni drobnih kapljic je potovala v temnem oblaku. Pihal je veter in grom je bobnel koračnico oblakom, svetli bliski pa so jim kazali pot. Naenkrat je zagrmelo tako močno, da so kapljice od strahu kar poskočile in popadale prek roba oblaka. Začele so padati proti zemlji. Padale so in padale, vedno globlje in vedno hitreje, in končno pristale na strehi neke hiše. Kapljica Katka je pristala čisto na vrhu strehe, na slemenu. Ker je bila streha poševna in vlažna, je Katka začela drseti navzdol. Počasi je drsela k robu strehe. Tu je srečala še druge kapljice. Malo so zaplesale in zarajale, nato pa so se v tankem curku spustile ob steni k zemlji. Od vsepovsod so pritekle še druge kapljice. Združile so se in začele teči k vaškemu potoku. Tu je srečala še več kapljic. Voda v potoku je vedno bolj naraščala. Tekla je naprej in prerasla v reko. Kapljice so se prerivale, rajale in pele, se vrtinčile in penile. Naenkrat pa, o joj, znašle so se na robu globokega prepada. Ustavile so se, stekle nazaj, vstran od roba globokega prepada, toda zaman. Bolj so se odmikale stran od roba, bolj so jih tiste od zadaj porivale naprej. Tok jih je zagrabil in potegnil s seboj. Zdrsnile so čez rob in začele padati v globino. Potem jih je zagrabila turbina in jih vrtela in vrtela. Katka je mislila, daje sedaj konec z njo. Toda tukaj je vladal mogočen čarovnik Generator. Ujel je Katko tisti trenutek, ko ji je življenje že uhajalo iz telesa, in jo spremenil v drobnega škrata Elektrončka.

Škrat Elektronček je bil ves droban, svetel in topel. Na glavi je imel svetlečo kapico. Čeprav je bil droban, je bil močan. Čarovnik Generator ga je prijel z dvema prstoma, ga spustil v daljnovod in mu rekel:

"Pojdi sedaj, sinko, v svet. Pomagaj ljudem pri delu, sveti jim in jih grej! Saj si se zato iz vodne kapljice Katke prerodil v Elektrončka."

Elektronček je ubogal in stekel po daljnovodu. Potovanje se je spet začelo. Potovanje, ki mu nikoli in nikjer ni videti konca.