Potažba

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Potažva (1818)
Jovan Vesel Koseski
Viri: Diplomatični prepis, priskrbel Kozma Ahačič.
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


POTASHVA. Sonett.[uredi]

Naj sgine svet, gorijo naj pushave,
Vihar valove morja naj dervi,
Na sraku zhernimu naj grom buzhi,
Naj [1] sneshnikov golizhave:

Skus’ sapushene shalostne planave
Naj zhudne vojske silni glas gromi,
Naj lakota nevsmilena mori,
Nabira truplov kupe naj kervave;
 
Sej moje bitje ni na temo sveto,
Sej ni na semlji moje Dushe Dom,
Shivlenje sgine kakor kratko leto; –
Tje v’svete, – zhiste angelske deshele,
Kjer pil ozheta velizhastvo bom,
Skus’ grobov nozh, me klizhe zhast, – vesele.

Janes Vesél

  1. burijó

Burijo, Zeitwort von Burja der Nordwind, bedeutet das Heulen des Bordwindes. – Vessel