Pot k polnočnici

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pot k polnočnici
Črtomir Šinkovec
Izdano: Vertec 67/4–5 (1936/37)
Viri: Vertec 1936/37, št. 4–5,
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pot k polnočnici[uredi]

Gremo k polnočnici;
zvezde se blesté,
k tihi molitvi
so sklenjene moje roké.

Po smrekah je sneg;
veje se klanjajo,
v vetru pozvanjajo,
beli slapovi se sujejo v breg;
priroda sveto pesem šepeče,
mesečina ko božji je smeh.

Jezus, daj miru nam, daj sreče,
ko boš stopil na zemljo z neba
o polnočni lepoti naših gorá!