Posvečuj praznik.

← Usmiljenje.

Sto narodnih legend Anton Kosi

Prevzetna kmetica. →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Žena je šla na dan sv. Petra na njivo, da bi si nažela nekaj trave za kravo. Ko je bila že nažela poln koš, je pristopil k nji star mož in ji dejal: »Oj, ženska, zakaj žanješ danes? Kaj ne veš, da je danes Bogu posvečen dan?« – »Krava mi je lačna«, odgovori žena, »pa sem šla na njivo, da bi ji malo nažela« – »Naj ti bode«, reče mož, »vendar se čuvaj, da ne prideš drugič!«

Ona mu to obljubi. Nahrani doma kravo in namolze opoldne mnogo mleka. Popoldne pa se ne more več premagovati, pa gre zopet na njivo, da bi nažela trave, češ, da bi imela krava zopet zvečer toliko mleka in da bi imela krava zopet hodnji dan. Ko pa žanje, se ji prikaže Kristus in jo nagovori tako-le: »Ti trdovratna žena, zakaj si šla zopet žet? Kaj ne veš, da je to velik greh? Mojo zapoved si prelomila, sedaj pa si le izberi, hočeš li rajši hraniti pet sirotic, ali pa samo dve?« Žena si je mislila: »Bolje je hraniti dve nego pet«, pa je rekla: »Dve«. Komaj je to izgovorila, je Kristus izginil. Pokazali sta se dve kačici, ki sta jo spremljali do doma. Ko pa je stopila v hišo, sta ji skočili na prsi in jo ogrizli do smrti.

To je bila kazen, ker ni bila spoštovala praznika.

Zap. J. Barle.