Pojdi na vsebino

Posvečeno bodi tvoje ime

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Posvečeno bodi tvoje ime
K. Dvorjanec (prevedel iz hrvaščine)
Izdano: Primorski list 11. november 1898 (6/33), 230
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč je duhovnik v nekem parižkem predmestju srečal malega dečka, kateri ga je vljudno prosil malega daru, češ, da je zelo lačen. Duhovnik, po dečkovi vnajnosti sodeč, si je mislil, da deček resnico govori; zato je vzel iz denarnice nekaj drobiža, ali preden mu ga da, vpraša: »Ljubi moj, ali znaš moliti?«

»Znam, gospod,« odgovori deček.

»Tedaj poskusiva. Ako boš dobro znal, dobiš velik dar.«

In deček je začel moliti po vrsti: Oče naš, Češčena Marijo, apostoljsko vero, tri božje čednosti in še več drugih molitvic.

Duhovnik mu je potem zastavil še nekaj vprašanj iz krščanskega nauka. Deček je na vsa prav dobro odgovoril.

»Samo to mi še povej,« pravi duhovnik »kje si se vse to naučil?«

Deček mu prične pripovedovati:

»Odličen mlad gospod prihaja vsak dan iz mesta v naše predmestje, zbere krog sebe več dečkov, nam razlaga katekizem in uči molitvice. Večkrat se zelo trudi z nami; mej nami je namreč tudi precej takih, ki so bolj slabe glave ; zato mora kako stvar po stokrat ponoviti, da si jo vsi zapomnimo; ali pri vsem tem se nikoli ne razhudi, ampak vedno je krotak, prijazen in potrpežljiv ko angelj, Ta mladi gospod nas tudi uči. kako se moramo obnašati in nas pohvali, ako smo pridni. Gospod pride v naše predmestje vsak dan, naj bo že grdo ali lepo vreme. Gotovo ga podpira Bog, da vse to dela in nas ljubi ko svoje brate.«

Duhovnik se je začudil in stisnil dečku v roko velik dar. Občudoval je mladega gospoda in slavil moč svete vere, ki ga je nagnila, da s toliko vnemo dela za božjo čast. Ni čuda, da je želel spoznati tega gospoda. Njegova želja se mu je kmalu spolnila. Ta mladi gospod, o katerem mu je deček pripovedoval, je bil sin imenitne parižke rodovine.