Poslednja volitev

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Poslednja volitev
P.
Izdano: Slovenske večernice, Izdala družba Sv. Mohora, Celovec (2. zvezek, 2. natis), 1861
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


„Ljubi moj sin,“ so djali stari oče, „vselej si me še rad ubogal in spoštoval; vošim in želim ti tedaj po moji smerti vse lepo in dobro. Če boš mojo zadnjo volitev natanko premislil in spolnoval, gotovo se ti bo dobro godilo. — Tukaj ti dam tedaj svojo poslednjo voljo ali testament, ki sem ga sam sostavil in spisal. Kedar bos moje trudne kostí k počitku spravil, ga odpri, beri in dopolni. — Ljubi sin! obljubi mi, da boš res tako storil, in potlej rad umerjem.“

Sin vzame in hrani očetov testament. Stari oče kmalo potem umerjejo. — Žalostno spravi sin svojega ljubega očeta v grob, in potem odpre testament, kakor mu je naročeno bilo. Pisano je bilo tako le:

Ljubi moj sin! premoženja ti nisem veliko zapustil. Kar sem jaz imel, imej tudi ti, in bodi zadovoljen, kakor sem jaz zadovoljen bil. Pot, po kteri sem hodil, je bila večidel težavna in nevarna, in vendar sem si vedno prizadeval pošteno hoditi in mirno vest ohraniti. Kedar je dan pretekel, in sem vidil, da sem premalo dobrega storil, sem bil drugi dan pridniši. Tako sem se od čaša do čaša lepega in dobrega po malem privadil. Kedar sem imel te in une reči zadosti, sem mislil, da imam preveč, in kedar mi je kaj manjkalo in hudega bilo, sem vse skerbi in težave Bogu izročil. — Ljubi sin! moja pot naj bo tudi tvoja. Boljše je dobro serce in čista vest, kakor pa bogastvo in hudobija zraven. Vse, kar imajo ljudje na svetu, je pena in le malo časa terpi; to pa, kar človek lepega in dobrega storí, ostane zmiraj, in gre z nami v drugo življenje. — Ljubi sin! dobro si zapomni moje zadnje nauke, ki ti jih tukaj zapisane pustim. Prizadeni si, da boš:

1. Pobožen, to je, da se boš vsigdar, koder koli boš hodil, spominjal na ljubega Boga in na njegovo sveto voljo, in pri vsaki priložnosti v potrebi in v veselju se k njemu, svojemu edinemu očetu, obernil in ga pomoči prosil. Kedar koli boš vidil rumeno solnce izhajati in zahajati in mile zvezdice igrati, in kedar koli boš na polju, in boš vidil cvetlice cveteti in slišal ptičke peti, o spomni se na Boga in prosi ga, da te bo blagoslovil in ti srečo dal.

2. Bodi tih in ponižen, kakor cvetlica v germiču.

3. Varuj se hudobnih tovaršij, da se spridil ne boš.

4. Bodi sramožljiv, čist in nedolžen, kakor si bil otročiček še v naročju mojem.

5. Bodi priden in pošten, in bodi z vsimi ljudmi dober in prijazen. Pomagaj vsakemu rad, kedar mu pomagati zamoreš.

Glej ljubi sin! če boš vse to dopolnil, srečen boš pred Bogom in pred ljudmi. In ob svojem času se bova sopet veselo snidila in se veselila gori v svetem raju.